Civilna zaščita

 

 

 

Organizacija sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Kamnik
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v občini Kamnik organiziran v skladu s predpisi. Vse oblike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o varstvu ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih in drugih nesreč ter sprejetimi mednarodnimi obveznostmi.

Občinski štab Civilne zaščite občine Kamnik
Naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah obsegajo zlasti:

• prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč;
• pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem;
• prvo veterinarsko pomoč;
• gašenje in reševanje ob požarih;
• reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov;
• reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, rekah in jezerih;
• reševanje ob velikih nesrečah v prometu;
• reševanje ob rudniških nesrečah;
• reševanje v gorah;
• reševanje v jamah;
• reševanje na vodi in iz vode;
• varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi;
• varstvo pred snežnimi plazovi;
• izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi;
• iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah;
• reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah množičnega nasilja in
• zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.

Javne službe za zaščite, reševanja in pomoči so:

• gasilska služba, ki jo opravljajo gasilske enote v skladu s predpisi o gasilstvu;
• gorska reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Gorske reševalne službe v skladu z  merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za  zaščito, reševanje in pomoč;
• jamarska reševalna služba, ki jo opravljajo jamarji – reševalci pri jamarskih društvih v skladu z odločitvijo pristojnega državnega organa;
• podvodna reševalna služba, ki jo opravljajo postaje Podvodne reševalne službe v skladu z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč in
• služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju, ki jo organizirajo lokalne skupnosti in država.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so kot službe državnega pomena organizirane naslednje zaščitno – reševalne službe:

• gorska reševalna služba;
• jamarska reševalna služba;
• podvodna reševalna služba in
• enote reševalcev z reševalnimi psi.

Ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah

V zadnjih letih skoraj ne mine leto, da ne bi imeli pogostejše ali hujše naravne nesreče (poplave, plazovi, neurja z močnim vetrom, suše, ..),  ki povzročajo zelo veliko škodo tako na infrastrukturi kot tudi na kmetijskih pridelkih in stvareh.

Za ocenjevanje škode imamo je v Republiki Sloveniji od leta 2004 podrobno razčlenjene postopke na vseh treh ravneh organiziranosti - države, regij in občin. Tako posamezni obrazci kot tudi ceniki so za ocenjevanje škode določeni z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode. Več informacij in obrazce za prijavo škode je dostopnih na povezavah http://www.sos112.si/slo/page.php?src=os7.htm in Zgibanka Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah.

Obrazec za prijavo škode po naravni nesreči je dostopen tukaj. Na podlagi prijave škode, vas kontaktira predstavnik občinske komisije za ocenjevanje škode.

Aplikacija za ocenjevanje škode AJDA

Spletna aplikacija na ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in na stvareh AJDA omogoča enotno rešitev za vse občine, enotno obdelavo predpisanih obrazcev, zmanjšanje napak pri obdelavi podatkov, medobčinsko sodelovanje, odpravo pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti, uporabnikom prijaznejše in enotnejše okolje za delo, centraliziran sistem za spremljanje vlog po posameznih občinah in postopkih, vsem ravnem uporabnikov enako in sprotno posodabljanje podatkov.

Kako zatiramo invazivne tujerodne vrste rastlin- pelinolista ambrozija

V zadnjih letih je tudi na območju občine opaziti rastišča z pelinolisto ambrozijo. Ker gre za invazivno tujerodno rastlino, ki je tudi alergena je potrbeno pri odstranjevanju večja previdnost in upoštevanje napotkov.

Kaj je Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia?

To so edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji predpisano obvezno zatiranje, in sicer od na pričetka rastne dobe ambrozije v letu 2010, ko je bila sprejeta sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Na podlagi odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen.

• Imetniki zemljišč so torej dolžni poskrbeti, da pelinolistna ambrozija ne cveti in semeni.
• Prijave večjih površin, poraščenih z ambrozijo, za katere ni pravočasno izvedeno zatiranje, lahko oddate preko spletne prijave (potrebna predhodna registracija) ali pa na Fitosanitarno inšpekcijo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje.