Psihološka pomoč

Četrtek, 24. 8. 2023

Podpora, pogovor in razbremenitev ob soočanju s čustvenimi stiskami kot posledicami poplav in plazov

Nudena psihološka podpora in pomoč na terenu, NIJZ preko dispečerske številke 041 454 998, vsak dan, tudi med vikendom od 8-18 h.

 

Telefonska številka Centra za duševno zdravje Domžale za psihološko podporo 01 72 45 141.

 

Oseba ki po zdravnikovi oceni, potrebuje pogovor ali drugo lažjo obliko psihološke pomoči znotraj ZD Kamnik, obravnavamo v Centru za krepitev zdravja na številki 051 682 805, vsak dan med tednom od 7-18 h.

 

V primeru nujnega stanja ali hude stiske kontaktirajte službo Nujne medicinske pomoči na številko 112. Izven delovnega časa zgoraj opredeljenih služb je dežurna služba organizirana v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in sicer: Center za mentalno zdravje, Grablovičeva 44a, 01/5874 942 oz. Center za klinično psihiatrijo, Chengdujska 45, 01/5872 100.

 
 
Psihološka pomoč Društva psihologov Slovenije

Obveščamo vas, da je z 12. avgustom 2023 vzpostavljena brezplačna številka za psihološko oporo ob poplavah.

Na telefonski številki 080 30 64 pogovore nudijo psihologi, ki so usposobljeni za pomoč v kriznih razmerah. Telefon bo deloval vsak dan med 16. in 22. uro.

Priporočila NIJZ
V prvi vrsti zagotovimo občutek varnosti in poskrbimo za osnovne potrebe – zatočišče, hrano, vodo, nujno medicinsko pomoč. Obravnavanje takojšnjih telesnih potreb lahko prispeva tudi k občutku varnosti in obvladljivosti okoliščin. Osebo povprašajmo, kako ji lahko v danih okoliščinah čim bolj pomagamo.

Zagotovitev informacij in virov. Osebo oskrbimo z osnovnimi informacijami o aktualnem dogajanju (razsežnost poplav, plazov, da se stanje umirja ipd.). Skušajmo zagotoviti čim več tehničnih/organizacijskih informacij (npr. kako dostopati do pitne vode, električnih napajalnikov, nastanitve ipd.) in informacij o možnih virih praktične pomoči pri odpravljanju posledic.

Če je mogoče, pomagajmo vzpostaviti vsaj minimalno dnevno rutino, ki bo zagotavljala strukturo dneva in dajala občutek varnosti ter obvladljivosti. Struktura dneva oz. čim več informacij o dogajanju običajno osebi povečuje občutek varnosti in obvladljivosti.

Zagotovimo čustveno oporo. Poskušajmo ustvariti varno okolje, kjer posamezniki lahko izrazijo svoja čustva in skrbi, ne glede na to, kako burna in različna so lahko doživljanja. Ne obsojajmo in vrednotimo, kar oseba doživlja in kar nam pove. Ne skušajmo zmanjšati pomena njihovih občutij (npr. »saj bo, lahko bi bilo še hujše«). Osebe lahko v dani situaciji doživljajo zelo različna čustva (strah, panika, groza, jeza, bes, praznina ali otopelost), ki se skozi čas spreminjajo. Ljudje so lahko tudi povsem zbegani, nemočni in raztreseni. Sprejmimo njihova čustva in doživljanje ter zagotovimo pomiritev, da so njihovi odzivi popolnoma normalni glede na hude okoliščine. To lahko pomaga zmanjšati občutke osamljenosti in spodbuja razumevanje.

Bodimo pozorni na ranljive skupine (starejše osebe, nosečnice, otroke, ljudi, ki so sami). Posebno pozornost namenimo otrokom, da jim na primeren način razložimo, kaj se je zgodilo. Za otroke je izrednega pomena občutek varnosti in stabilnosti, zato jim poskušajmo uvesti dnevno rutino, jih potolažiti, biti na voljo za vprašanja.

V primeru, da oseba doživlja zelo hudo stisko (npr. misli na samomor, panični napad), je ne puščajmo same, ponudimo ji psihološko prvo pomoč oziroma jo usmerimo na vire pomoči.Osebo informirajmo o možnih virih strokovne pomoči, na katere se lahko obrne.

Ostali telefoni za pomoč v duševni stiski:

  • Klic v duševni stiski 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.