Občina Kamnik je v torek, 10. aprila 2018, organizirala delavnico o razvoju Velike planine. Srečanje je odprl podžupan in član Komisije za razreševanje problematike Velike planine Matej Slapar. Kot izhodišče za pripravo strategije upravljanja Velike planine so bili med drugim predstavljeni trije scenariji, ki določajo smer razvoja Velike planine.
Temeljni namen srečanja je bil iskanje skupne poti za najboljšo srednjeročno uskladitev dejavnosti na Veliki planini. Nekatere rešitve v praksi imajo trenutno negativen vpliv tako na naravo kot na uporabnike Velike planine. Na delavnici je več kot 20 udeležencev razpravljalo o strokovnih podlagah in o predlaganih treh smereh razvoja Velike planine. V anketi pa so se opredelili tudi o okvirnih ukrepih ter tako določili smer razvoja. Dokument s strokovnimi podlagami in scenariji je dostopen tudi na uradni spletni strani občine Kamnik, na podstrani Razvoj Velike planine TUKAJ, kjer lahko vsi oddate predloge in poglede na razvoj Velike planine preko vprašalnika (v prilogi). Vprašalnik lahko pošljete po elektronski pošti na naslov barbara.strajnar@kamnik.si ali pa ga oddate v vložišču v sobi št. 1 na Občini Kamnik.
Velika planina je edinstven primer ohranjene kulturne dediščine alpskih planin v srednji Evropi. Zasluga za to gre predvsem umnemu načrtovanju v preteklosti, ki je za urejanje objektov in infrastrukture na planini postavila zelo stroge pogoje. Ti so zagotovili ohranitev avtentične gradnje in omejili preobsežno gradnjo objektov na planini. Hkrati so se na planini zadržale tradicionalne oblike kmetijskih dejavnosti (živinoreja in pašništvo, sirarstvo, ipd.), ki uspešno sobivajo s turističnimi dejavnostmi. V zadnjih 25 letih je prišlo do obsežne prerazporeditve lastništva počitniških objektov. Spremenila se je raba prostora in pričakovanja lastnikov. Propadel je hotel Šimnovec. Medtem pa dobro delujejo planinski domovi. V zadnjih desetletjih se je bistveno spremenil tudi odnos do prostora v smeri trajnostnega razvoja. Na Veliki planini so pravni režimi vezani predvsem na varstvo narave in varstvo kulturne dediščine. Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini je treba ponovno proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja območja.
V nalogi so poleg izhodišč, celovitih analiz značilnosti krajine, razvojnih teženj, analize dejavnosti in swot analize pripravljeni temelji za nadaljnji razvoj ter alternativni scenariji ohranjanja in razvoja Velike planine. Strokovne podlage in izbrani scenarij bodo podlaga za izdelavo strategije razvoja Velike planine, ki bo osnovni strateški razvojni dokument za naslednja desetletja. Strategija bo podlaga za vzpostavitev prostorskih pravnih režimov, izvedbenih prostorskih aktov, upravljavskih načrtov ter posledično projektov za razvoj dejavnosti in trajnostno varstvo prostora.
Območje, veliko dobrih 1.500 ha, obsega celotno Velikoplaninsko planoto, vključno z južnimi pobočji Rzenika. V okviru naloge so obravnavana območja Velike planine, Male planine, Gojške planine, planine Konjščice, planine Dol in Kisovca. Zaradi celovite obravnave območja so v območje zajete tudi Rakove ravni, Marjanine njive in prelaz Volovjek ter območje spodnje postaje nihalke.
TRIJE PREDLAGANI SCENARIJI1. Scenarij: Omejen razvoj s poudarjenim varstvom
Scenarij omejuje turistični razvoj območja, zmanjšuje število obiskovalcev ter skoraj v celoti prepoveduje motorni promet na planini. Izhodišče tega scenarija je, da je planina že preveč obremenjena. Obremenitve je treba zmanjšati.
2. Scenarij: uravnotežen trajnostni razvoj
Trajnostni scenarij predvideva delno omejevanje obiska in zmanjševanje pritiskov na okolje z vzpostavitvijo trajnostnega modela upravljanja z obiskom, s poudarkom na vzpostavljanju reda, nadzora in spoštovanja pravil.
3. Scenarij: razvojno intenzivnejši scenarij
Scenarij se osredotoča na intenzivnejši turistični razvoj s povečevanjem obiska ob upoštevanju nosilne dejavnosti pašništva, omejitvenih (komunalna oskrba) in varstvenih dejavnikov (kulturna in naravna dediščina).
Fotografiji: Občina Kamnik, Ana Pogačar in Aleš Frelih
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
