22. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik

Danes, v sredo, 16. februarja 2022, je preko videokonference potekala 22. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik. Svetnice in svetniki so med drugim dali soglasje k imenovanju Luka Svetca za vršilca dolžnosti Zavoda za turizem in šport Kamnik, potrdili Sklep o podelitvi priznanj Občine Kamnik v letu 2022, potrdili Program oskrbe s pitno vodo v občini Kamnik za leto 2022, obdobje 2022–2025 in Program izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje odpadne in padavinske vode za leto 2022 (obdobje 2021–2024) ter obravnavali Predlog Odloka o poimenovanju Ulice Edvarda Peperka. Seznanili pa so se tudi z delom Komisije za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe in s potekom gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. 

Prisotnih 25 svetnic in svetnikov je sprva potrdilo Zapisnik 21. redne seje in 10. dopisne seje.

Sledila je razširitev dnevnega reda s točko Volitve in imenovanja, ob tem pa je predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ivanka Učakar povedala: »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na 3. izredni seji, 15. februarja 2022, obravnavala dopis Sveta Zavoda za turizem in šport Kamnik za izdajo soglasja k imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda. Svet predlaga, da se na podlagi 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za turizem in šport Kamnik« za vršilca dolžnosti imenuje Luko Svetca.« Svetnice in svetniki so s 23 glasovi za dali soglasje k imenovanju Luka Svetca za vršilca dolžnosti Zavoda za turizem in šport Kamnik.

S 14 glasovi za je bil sprejet Sklep o podelitvi priznanj Občine Kamnik v letu 2022. Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ivanka Učakar je v obrazložitvi med drugim poudarila: »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala predloge, ki so prispeli na javni poziv k predložitvi predlogov za podelitev priznanj Občine Kamnik za leto 2022, in predlaga Občinskemu svetu, da v letu 2022 podeli naziv častne občanke in častnega občana, dve zlati, dve srebrni in tri bronasta priznanja Občine Kamnik.« Občinske svetnice in svetniki so potrdili priznanja letošnjim nagrajencem Občine Kamnik dr. Marjeti Humar (častna občanka) za odločilen prispevek k demokratizaciji na Kamniškem ter ohranjanje spominov na obdobje osamosvajanja Slovenije, za spodbujanje narodne zavesti in utrjevanje domoljubja, spodbujanje raziskovanja zgodovine in sedanjosti ter naravnih danosti kamniške občine, posebej s trinajstimi zvezki Kamniškega zbornika, za delovanje na področju kulture ter za življenjsko delo na področju slovaropisja in jezikoslovja, Antonu Tonetu Smolnikarju (častni občan) za življenjsko delo na področju novinarstva, poročanja o kamniških uspehih, za zagon kamniške lokalne samouprave in štiri mandate županovanja, Dušku Papežu (zlato priznanje) za izjemno delo na področju športa, podjetništva in donatorstva ter delo v občinskih organih, Bojanu Pollaku (zlato priznanje) za uspehe na področju alpinizma, Mihaelu Babniku (srebrno priznanje) za doprinos k turistični in kulturni prepoznavnosti občine ter stalno pripravljenost za predajanje znanja, Tomažu Plahutniku (srebrno priznanje) za ugleden poustvarjalni opus, ki povezuje tradicijo z vrhunsko umetniško kakovostjo in za vzoren pedagoški prispevek k ohranjanju in strokovnemu razvoju citrarstva v domačem kamniškem prostoru, odmevno tako drugod po Sloveniji kot širše v zamejstvu in tujini, Janezu Golobu (bronasto priznanje) za vsestransko udejstvovanje v krajevni skupnosti, Martinu Gorencu (bronasto priznanje) v zahvalo za dosedanje družbeno, kulturno in humanitarno delo ter spodbudo za naprej kot tudi za vzor mnogim in Darinki Slanovec (bronasto priznanje) za dolgoletno neutrudno delovanje na različnih področjih, zlasti na literarnem.

Na zastavljena Vprašanja in pobude je svetniku Matiju Sitarju Močniku (SDS) odgovorila višja svetovalka za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe Mihaela Brnot Veternik, svetniku Aleksandru Uršiču (Lista Sandija Uršiča) pa je odgovor podal organizator športnih programov Zavoda za turizem in šport Kamnik Franci Kramar.

V drugi obravnavi so svetnice in svetniki s 23 glasovi za sprejeli Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2022, ob tem pa je pomočnik vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance mag. Matjaž Srša povedala: »Skupna vrednost predlaganih investicij se ne spreminja. V odloku so predlagani naslednji predlogi porabe sredstev proračunske rezerve preventivni ukrepi na vodotokih (do 30.000 evrov), sanacija plazu pod JP661171 Žaga–Podstudenec (do 40.000 evrov), sanacija zemeljskega plazu nad JP660473 Županje Njive (do 60.000 evrov), sanacija zemeljskega plazu pod cesto Zagorica nad Kamnikom (do 30.000 evrov), sofinanciranje kmetijskih plazov (do 20.000 evrov).«

Sledil je sprejem Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Kamnik v prvi obravnavi, katerega namen je uskladiti kategorizacijo občinskih cest glede na merila zakonodaje in ugotovitve dejanskega stanje ter vzpostaviti občinsko cestno omrežje v takšni meri in obsegu, da bo tudi v nadaljevanju kar najbolje služilo prebivalcem. Predlog Odloka je na kratko predstavila predstavnica podjetja LOCUS, d. o. o. Brigita Avbelj: »Ker je bilo po letu 2014 na občinskem cestnem omrežju izvedenih več sprememb pri zagotavljanju in izvajanju javnega prometa na občinskih cestah, so bile podane pobude za novo kategorizacijo oziroma ureditev obstoječe kategorizacije cest, ali pa so bila ugotovljena določena neskladja pri obstoječem stanju, želi občina predmetne spremembe evidentirati z novim Odlokom. V sodelovanju z občinsko upravo so bili pregledani predlogi sprememb in dopolnitev kategorizacije občinskih cest ter spremembe na obstoječem občinskem cestnem omrežju, kjer so bila ugotovljena določena (topološka) neskladja glede na dejansko stanje v naravi. Ugotovljene nepravilnosti oziroma neskladja z dejanskim stanjem v naravi so bila tako odpravljena. Skladno z izvedenimi spremembami na občinskem cestnem omrežju so se uskladili tudi podatki o začetkih in koncih odsekov, po potrebi so se ažurirali tudi opisi posamičnih odsekov. S spremembo Odloka je prikazan predlog nove kategorizacije cest, ki se uporabljajo za javni promet, nekaterim odsekom se je nekoliko popravil zaris poteka osi cest glede na dejansko stanje v naravi, priključevanje na veljavno stanje potekov državnih cest in križišč z njimi, prevoznost ali drugo, nekateri odseki so se nekoliko skrajšali.« 

Na današnji seji je bil s 25 glasovi za sprejet tudi Program oskrbe s pitno vodo v občini Kamnik za leto 2022, obdobje 2022–2025. Pri tem je strokovni sodelavec Tadej Kovačič povedal, da program zajema aktivnosti, ki bodo zagotavljale stalno in zadostno oskrbo z zdravo pitno vodo v vseh javnih vodovodnih sistemih, s katerimi gospodari Občina Kamnik. Prav tako mora program opredeliti večja obnovitvena dela vodovodnih omrežij in naprav. Na podlagi predvidene porabe vode so v programu predstavljene predvidene višine prihodkov in odhodkov. »Iz programa je razvidno, da je za leto 2022 načrtovanih 1.089.247,50 evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Za redno vzdrževanje je predvidenih 994.504,50 evrov. Za primerjavo so predstavljene tudi vrednosti prihodkov od leta 2018 do 2021 ter predvidene vrednosti prihodkov za leto 2022,« je še dejal.

Nato pa še s 26 glasovi za Program izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje odpadne in padavinske vode za leto 2022 (obdobje 2021–2024). Višja svetovalka za gospodarske javne službe Marjana Kadunc je predstavila trenutne aktivnosti na področju odvajanja in čiščenja padavinskih voda: »V preteklem letu sta se končali gradnji kanalizacije v naselju Markovo (pridobljeno tudi uporabno dovoljenje) in izgradnja kanalizacije s pripadajočim črpališčem v naselju Žale pri Kamniku. V novembru je bil na javnem naročilu izbran izvajalec del za obnovo komunalne infrastrukture v naselju Vrhpolje pri Kamniku ter izvajalec za obnovo črpališča za odpadne vode v Volčjem Potoku (Virtus). Trenutno se aktivo pripravlja manjkajoča dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije Stahovica–Črna (sočasna gradnja z obnovo regionalne ceste, ki jo financira Direkcija RS za infrastrukturo). Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije v naselju Bistričica je bilo potrebno zaradi novelacije geodetskega posnetka umakniti, novelirana vloga pa se je na Upravno enoto Kamnik oddala v mesecu decembru, tako da se v kratkem pričakuje gradbeno dovoljenje. V pripravi so tudi projektne dokumentacije izgradnja kanalizacije v Motniku (prijava na razpis – Načrt za okrevanje in odpornost), izgradnja kanalizacije in vodovoda v aglomeraciji Znojile (Sela pri Kamniku, Rožično, Znojile), izgradnja kanalizacije v Snoviku (Potok–Snovik), izgradnja kanalizacije v Stolniku, izgradnja kanalizacije na Lazah v Tuhinju, izgradnja kanalizacije v naselju Vir pri Kamniku in Soteska (TD 6), izgradnja kanalizacije Golice–Zgornji Tuhinj–Laze (IZP).« 

Sklep o določitvi višine sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta Občine Kamnik v letu 2023 je obrazložila višja svetovalka za gospodarske javne službe Mira Resnik: »Za leto 2023 je v občinskem proračunu potrebno zagotoviti največ 90 evrov mesečno oziroma 1.080 evrov na letni ravni na posameznega člana. To je isti znesek, kot je za omenjeni namen zagotovljen v letošnjem letu. Planirana sredstva v navedeni višini bodo po oceni predlagatelja zadostovala za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta v proračunskem letu 2023. V proračunu za leto 2023 je za vseh 29 članov občinskega sveta na letni ravni potrebno zagotoviti 31.320 evrov.« Svetnice in svetniki so to točko potrdili s 27 glasovi za.

Sledila je Seznanitev z delom Komisije za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. »Komisija se je seznanila z razlogi preteklih neuspelih poizkusov ustanavljanja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe in proučila različne možnosti za zaščito tega območja. Med člani Komisije je bilo izraženo enotno stališče, da je potrebno območje Kamniško-Savinjskih Alp zaščititi in ohraniti prihodnjim rodovom. Zakon o ohranjanju narave pozna več oblik zavarovanja, med drugim tudi krajinski park, pri katerem bi Občina Kamnik lahko samostojno vodila postopke (brez drugih občin). Obstajajo tudi druge oblike zavarovanja, ki niso določene v Zakonu o ohranjanju narave, kot na primer biosferna območja (Unesco kategorija). Z namenom seznanitve kaj pomeni regijski park v praksi je bil septembra 2021 izveden strokovni obisk Notranjskega regijskega parka. V prostorih Notranjskega regijskega parka sta člane Komisije sprejela sedanji direktor Matevž Podjed in direktor parka ob ustanovitvi Tine Schein. Predstavila sta delovanje parka in povedala s kakšnimi izzivi so se soočali ob ustanavljanju parka in s kakšnimi se danes. Poudarila sta, da je temelj predsvem komunikacija med vsemi deležniki. Njihovo vodilo je, da skupaj načrtujejo razvoj (varstvo narave, kulture in turizma). V lanskem letu so županja in župani občin območja Kamniško-Savinjskih Alp razpravljali o morebitni obuditvi postopkov za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Ustanavljanje zavarovanega območja narave je zelo občutljiva tema, ki terja premišljen pristop in potrebno je soglasje vseh občin območja Kamniško-Savinjskih Alp, predvsem pa je potrebno soglasje prebivalcev tega območja. Trenutno popolnega konsenza za ustanovitev regijskega parka med občinami in prebivalci območja ni, zato aktivnosti za ustanovitev regijskega parka v tem trenutku niso smiselne. Občina Kamnik bi lahko neodvisno od ostalih občin pristopila k zavarovanju narave na območju svoje občine. Na delu območja, kjer bi želeli bolj zaščititi naravo, kot na primer na območju velikoplaninske planote in doline Kamniške Bistrice je smiselna ustanovitev krajinskega parka. Ta korak pa je mogoč le ob popolnem konsenzu vseh članov občinskega sveta in župana. Do prebivalcev in deležnikov v tem prostoru lahko pristopimo le z enotnim nastopanjem in odprtim sodelovanjem,« je med drugim povedala višja svetovalka za razvojne projekte Barbara Strajnar.

Predsednik Komisije za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe Žan Potočnik pa je k njenim besedam dodal: »Mislim, da lahko zadeve pripeljemo do napredka. Vsi se zavedamo, da je to območje prekrasno in ga bo treba na nek način zaščititi. Kar se dogaja v dolini Kamniške Bistrice, ni nikomur v ponos (parkiranje vozil – avtodomov, kopanje). Zadeva je prišla tako daleč, da smo pred ključnim trenutkom, ko bo treba nekaj storiti. Kolegi v komisiji so tvorni za sodelovanje in smo si bili zelo enotni. Pišemo pravila delovanja in obnašanja sami in tukaj mislim, da je prednost tudi za prebivalce in deležnike na tem območju. Deležniki bodo zadeve lažje sprejeli, če sami določimo pravila ravnanja. Če bi šli v ustanavljanje krajinskega parka, bi te zadeve lahko lepo izpeljali in seveda mora biti tukaj enotno politično soglasje. Za kakršnokoli zavarovanje Velike planine je potrebna politična enotnost. Upam, da se bodo svetniki aktivno vključili v pogovor.« V tej točki je bil sprejet dodatni sklep, in sicer Občinski svet nalaga Komisiji za preučitev možnosti za ustanovitev Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe, da nadaljuje s svojimi aktivnostmi in preveri zainteresiranost deležnikov na območju KSA občina Kamnik za vzpostavitev krajinskega parka.

V nadaljevanju smo prisluhnili predstavitvi Seznanitve Občinskega sveta s potekom gradnje nove OŠ Frana Albrehta, ob tem pa je podžupan Bogdan Pogačar opisal postopek javnega naročila za izvajalca gradbenih del, za izbor strokovnega gradbenega nadzora in vzpostavitev skupnega podatkovnega okolja ter razpis za pridobitev kredita za financiranje izgradnje. Poudaril je še aktivnosti, vezane na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje investicije in opisal dosedanji potek gradbenih del na omenjeni investiciji: »Izvajalec je v mesecu oktobru najprej izvedel sondažni izkop, s katerim je bilo ugotovljeno, da se v območju lamele A nahaja opuščena žerjavna proga in pa obstoječe hidrantno omrežje, ki ni bilo vrisano v katastru komunalnih vodov. Nadalje sta bila izvedena zakoličba in čiščenje gradbene parcele, in sicer se je odstranilo zaraslo grmovje, drevesa in se s tem pripravilo površino za začetek gradnje. Urejati se je začel začasni dostop za tamkajšnje stanovalce, ki je bil v teh dneh dokončan. V sredini meseca novembra se je začel izkop gradbene jame za lamelo A in C, porušen je bil povezovalni hodnik med obstoječo osnovno šolo in športno dvorano. V mesecu decembru je bil izdelan podložni beton za lamelo C, položena je bila armatura za temelje, izvajalo se je opaževanje in betoniranje temeljev. Po pridobljenem soglasju s strani Elektra Ljubljana se je začel izvajati izkop za jaške in cevi na trasi SN in NN voda. V začetku meseca januarja so bili v večji meri dokončani temelji za lamelo C, vzporedno pa potekajo tudi dela, povezana z odstranitvijo žerjavne proge in hidrantnega omrežja, ki bo v nadaljevanju omogočilo izvedbo zaščite gradbene jame na lameli A. Z omenjenimi deli bo izvajalec nadaljeval takoj po izvedbi prevezave SN in NN priključka. Izvajalec del v skladu s terminskim planom izvaja dela na lameli C, pred pričetkom del na lameli A  je izvajalec  zgradil  kabelsko kanalizacijo za namen  prestavitve SN elektro voda in izgradnjo novega NN elektro voda za potrebe OŠ Frana Albrehta. Za navedena dela je bilo potrebno pridobiti soglasje na ustrezno popravljeno PZI projektno dokumentacijo s strani družbe Elektro Ljubljana, d. d., zaradi katerega je prišlo do določenih terminskih odstopanj glede na trenutno potrjen terminski plan. Trasa novozgrajene kabelske kanalizacije je umeščena na trasi novo zgrajene dostopne poti, ki omogoča dostop do stanovanjskih objektov na Šolski ulici, in sicer s Kajuhove poti. Dostopna pot je umeščena na trasi bodoče kolesarske in pešpoti, ki se bo v fazi zunanje ureditve uredila na predmetni trasi. Za vsa doslej izvedena dela je izvajalec izstavil dve začasni situaciji, in sicer začasno situacijo za dela izvedena do konca novembra 2021 v višini 171.787,63 evrov ter začasno situacijo za dela izvedena v mesecu decembru 2021 v višini 101.110,51 evrov. V prihodnjih dveh mesecih je predvideno na območju lamele C: izvedba temeljnih sten, nasutje med temeljnimi stenami, izvedba kanalizacije, podložni beton. Izvedba sten pritličja in plošče nad pritličjem. Začetek izvedbe sten v 1. nadstropju. Na območju lamele A: izkop po kampadah, zaščita gradbene jame po kampadah. Izvedba podložnega betona, hidroizolacije, toplotne izolacije. Polaganje armature, opaževanje in izvedba temeljne plošče s pasovnim temeljem ob športni dvorani. Na področju izgradnje SN in NN voda: zaključek gradbenih del do 26. 1. 2022, čaka se potrditev Elektra Ljubljane glede uvleka kablov in priklopa novega SN voda. Predviden priklop novega SN omrežja je v roku dveh tednov, torej okoli 10. 2. 2022. To je tudi pogoj za nadaljevanje del na lameli A. Predviden je tudi izkop in betoniranje temeljne plošče za povezovalno lamelo B. Izvajalec je zaenkrat nominiral štiri podizvajalce, ki vsi izpolnjujejo zahtevane pogoje, zato bo z njim sklenjen prvi aneks. Prav tako je odgovorni projektant pričel s pripravo projekta notranje opreme. V prihodnjih mesecih bo na Občinski svet v obravnavo in sprejem predložen dokument novelacije Investicijskega programa, v katerem bo potrebno uskladiti vire financiranja z individualnim sklepom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga za enkrat še nismo prejeli ter z ocenami vrednosti notranje opreme.«

Odlok o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za OPPN LS-01 Laseno je bil v drugi obravnavi sprejet s 27 glasovi za, predstavila pa ga je vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek: »Občina Kamnik, namerava komunalno opremiti stavbna zemljišča občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) LS-01 Laseno, za katerega je bil pripravljen in sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu LS-01 Laseno (Uradni list RS, št. 163/21). Namen programa opremljanja stavbnih zemljišč je analiza obstoječe in predvidene komunalne opreme na območju OPPN, uskladitev gradnje objektov in omrežij komunalne opreme ter pridobitev osnov za izvajanje obračuna komunalnega prispevka v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Program opremljanja določa usklajevanje dejavnosti povezanih s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč za načrtovanje finančnih sredstev za opremljanje in omogočanje možnosti priključevanja na komunalno opremo ter služi kot podlaga za odmero komunalnega prispevka.«

V drugi obravnavi pa je bil, s 25 glasovi za, sprejet tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu B 11 Titan – Svit št. 3. Območje, ki je predmet pobude za spremembo izvedbenega prostorskega akta, se nahaja na zahodnem robu enote urejanja prostora KA-78, severno od proizvodnih objektov. Velikost je približno 2.193 m2. Površina je travnata, na jugu omejena z javno potjo, na ostalih straneh pa obdana z že pozidanimi parcelami. Na obravnavanih parcelah številka 1274/8 in 1272/1 k. o. 1908 Podgorje se s spremembo prostorskega akta predvideva razširitev nabora dopustnih podrobnih namembnosti z možnostjo gradnje hotela ali skladišča ter na podlagi te spremembe na novo urejajo tudi urbanistična določila za vsako od namembnosti, kot so npr. gradbena meja, višina objektov in faktor zazidanosti, kar vse mora biti skladno s strateškim delom OPN in dolgoročnim prestrukturiranjem proizvodnega območja. Za predmetni prostorski akt smo pridobili vsa pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. 

Svetnice in svetniki so v prvi obravnavi sprejeli Predlog Odloka o poimenovanju Ulice Edvarda Peperka. Vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek je dejala, da želimo s sprejetjem Odloka obeležiti spomin na pokojnega Edvarda Peperka: »Edvard Peperko je bil rojen v Kamniku. Med vojno za Slovenijo je bil pripadnik Teritorialne obrambe in eden od prvih padlih slovenskih vojakov, ki so leta 1991 branili samostojno Slovenijo. Pri Trzinu je skupaj s soborci skušal zaustaviti nasprotnika. Na žalost je prišlo do oboroženega spopada, v katerem je bil hudo ranjen, za posledicami ran pa je kasneje med prevozom v bolnišnico žal tudi preminil. V spomin na njegovo predanost domovini in obrambi njene suverenosti so pred časom poimenovali eno izmed slovenskih vojašnic. V občini Trzin pa so ob 30-letnici njegove smrti in vojne za Slovenijo odkrili spominsko obeležje. Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«. Poimenovanje ulice z njegovim imenom predlagamo v spomin na našega sokrajana, ki je za samostojno domovino prispeval največ, kar je lahko, svoje življenje. Predlog lokacije ulice za poimenovanje je Območje KA-23 Kamnik – Poljane, ki se nahaja v neposredni bližini objekta Dom Kulture Kamnik, v katerem je bil skupaj z ostalimi soborci nekaj časa tudi nastanjen. K poimenovanju ulice so podali soglasje svojci Edvarda Peperka.«

Kot zadnja točka pa je s 22 glasovi za sledil še sprejem Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora KA-88 ZN CU, za stavbo Ljubljanska cesta 21 d v občini Kamnik za odstopanje od PIP, določenih z ZN na zemljiščih parc. št. 1356/15, 1356/17, 1356/19 in 1356/20, vse k.o. 1908 Podgorje (identifikacijska št. PA: 2440): »Predmet te lokacijske preveritve je dopustitev individualnega odstopanja od prostorsko izvedbenega pogoja, določenega v 6. členu ZN, tako da se dovoli izvedba obešene fasade na objektu Ljubljanska cesta 21 d, in odstopanje od grafične priloge ZN – risbe »Ureditvena situacija«, kjer se pri obravnavanem objektu zaradi nadzidave za 1,5 m spremeni dopustni višinski gabarit iz P+M v P+1+M in dopusti preoblikovanje strehe, na parcelah 1356/15, 1356/17, 1356/19 in 1356/20, vse k.o. 1908 Podgorje. Odstop od navedenih pogojev pomeni manjše odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev, saj se s predlaganim odstopanjem ne spreminjajo drugi pogoji v enoti urejanja prostora KA-88, niti se ne spreminja podrobna namenska raba prostora. Razlog za individualno odstopanje so objektivne okoliščine, to je zagotovitev zadostne višine za uporabnost etaže mansarde, ki je že opredeljena kot uporabna površina stavbe, a ne izpolnjuje sanitarno-tehničnih pogojev po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20, 15/21 – ZDUOP in 199/21 – GZ-1) in posodobitev stavbe, ki bo po videzu pridobila poslovni značaj,« je v obrazložitvi povedala vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek.