Vodovodni sistem Iverje je eden ključnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v občinah Kamnik in Komenda. Dolgoletne analize potrjujejo visoko kakovost vode iz vodnega vira Iverje, občasna mikrobiološka odstopanja pa opozarjajo na pomen varovanja vodnega vira in izvajanja preventivnih ukrepov. Kaj o kakovosti vode in morebitnih vzrokih onesnaženja pravijo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) ter kakšne rešitve so predvidene za še varnejšo oskrbo?
Po pojasnilih mag. Klare Kopše Zorko, vodje Oddelka za pitne in kopalne vode ter raziskovalke pri NLZOH, je Iverje visoko kakovosten in varen vodni vir. Rezultati spremljanja v zadnjih petih letih kažejo, da je bila pitna voda iz vodovodnega sistema Iverje večino časa skladna s predpisanimi zahtevami. Vzorčenje praviloma poteka dvakrat mesečno, pri čemer se izvaja tako notranji kot zunanji nadzor nad kakovostjo pitne vode.
V zadnjem letu sta bili na različnih odvzemnih mestih ugotovljeni dve mikrobiološki odstopanji, eno zaradi prisotnosti bakterije Escherichia coli in drugo zaradi intestinalnih enterokokov. V obeh primerih je bila zaznana ena kolonija bakterij v 100 mililitrih vode. Predpisi zahtevajo odsotnost teh bakterij, zato je vsaka neskladnost obravnavana resno. Ugotovljena prisotnost bakterij pa po besedah Kopše Zorko sama po sebi še ne pomeni, da bo prišlo do škodljivih vplivov na zdravje uporabnikov.
_resized.jpg)
Ob ugotovljeni neskladnosti mora upravljavec izvesti predpisane ukrepe za zaščito zdravja uporabnikov, vključno z odreditvijo prekuhavanja vode, kadar je to potrebno, ter preveriti učinkovitost izvedenih ukrepov. V obravnavanih primerih je upravljavec ustrezno ukrepal, kontrolna vzorčenja v več zaporednih dneh pa so potrdila skladnost odvzetih vzorcev.
Strokovnjakinja pojasnjuje, da posamezen vzorec pokaže stanje vode na določenem mestu in v določenem trenutku, zato odstopanji sami po sebi še ne pomenita dolgoročnega slabšanja kakovosti vode v celotnem sistemu. Za celovito oceno so ključni dolgoletni rezultati spremljanja, poznavanje vodnega vira in učinkovitost izvedenih ukrepov.
Naravni vodni viri so lahko občutljivi na obilnejše padavine in spremembe hidroloških razmer, zato so poleg rednega spremljanja pomembni tudi preventivni ukrepi in dodatna zaščita vodnega vira.
Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v letih 2024 in 2025 preučevala vplive človekovega delovanja na vodne izvire v alpskem prostoru. Na zajetju Iverje so bili v različnih vremenskih razmerah, tudi po daljšem deževju, odvzeti štirje vzorci vode. Analize so zajemale širok nabor mikrobioloških in kemijskih kazalnikov onesnaženja. Na ARSO pojasnjujejo: »Vzorčenja so bila opravljena v različnih vremenskih razmerah, tudi po obdobju daljšega dežja. V zajetju Iverje nismo našli prisotnosti bakterij fekalnega izvora ali kakršnega koli drugega dokaza fekalnega onesnaženja.«
Preiskave prav tako niso pokazale prisotnosti kofeina, ki lahko nakazuje vpliv človekovih odpadnih voda. V enem vzorcu so sicer zaznali sledi ketoprofena, vendar njegovega izvora niso mogli pojasniti. Ker v drugih vzetih vzorcih ni bil prisoten, dopuščajo možnost o naknadnem onesnaženju vzorca.
ARSO je v istem obdobju spremljal tudi izvir Kamniške Bistrice, kjer je bilo odvzetih pet vzorcev: »Iz dolgoletnih izkušenj lahko pojasnimo, da je povečana prisotnost fekalnih bakterij v površinskih vodah po dežju običajen pojav, ki ni nujno povezan s človekovim vplivom. Padavine namreč povzročajo intenzivnejše spiranje tal in dvigovanje sedimentov, s tem pa tudi povečanje števila mikroorganizmov. V izviru Kamniške Bistrice nismo zaznali ostankov zdravil ali kofeina. Gre za enega manj obremenjenih izvirov v našem alpskem prostoru.«
Tudi mag. Klara Kopše Zorko iz NLZOH poudarja, da na podlagi posameznih mikrobioloških odstopanj ni mogoče zanesljivo določiti izvora onesnaženja. Dosedanje analize niso potrdile povezave med onesnaženjem vodnega vira Iverje in dejavnostmi na Veliki planini. Za zanesljivejšo presojo bi bile potrebne dodatne, ciljno usmerjene hidrogeološke raziskave, sledilni poskusi in mikrobiološko sledenje virom. Pripisovanje onesnaženja posameznemu viru brez ustreznih dokazov bi bilo zato po njeni oceni »strokovno izjemno neutemeljeno in neodgovorno«.
Več o kakovosti pitne vode iz zajetja Iverje, mikrobioloških odstopanjih in ugotovitvah raziskav pojasnjuje mag. Klara Kopše Zorko iz NLZOH v priloženem videu.
Pomemben del zagotavljanja varne pitne vode je tudi ustrezna dezinfekcija. Po podatkih NLZOH za leto 2024 se je redna dezinfekcija izvajala na 77,2 odstotka oskrbovalnih območij v Sloveniji.
Po mnenju stroke »kloriranje samo po sebi ne pomeni slabše kakovosti vode, temveč je uveljavljen preventivni ukrep za zmanjševanje mikrobioloških tveganj. Dodatno zaščito lahko zagotavlja UV-dezinfekcija, ki z ultravijolično svetlobo inaktivira mikroorganizme. Ker ne zagotavlja trajnega zaščitnega učinka v omrežju, se tehnologiji dopolnjujeta«, pojasnjuje Andrej Hercog, direktor podjetja Vodar d. o. o.
Takšen pristop je predviden tudi pri prenovi zajetja Iverje, ki bo potekala v treh fazah.
1. faza – Varnejši način dezinfekcije
Obstoječi sistem občasnega doziranja plinskega klora bo nadomeščen s tehnologijo, ki omogoča proizvodnjo dezinfekcijskega sredstva neposredno na zajetju. Doziranje se bo samodejno prilagajalo pretoku vode, uporaba in skladiščenje jeklenk s plinskim klorom pa ne bosta več potrebna. Projektna dokumentacija za prvo fazo je že pripravljena, izvedba je predvidena do konca leta 2026.
2. faza – Dodatna zaščita z UV-dezinfekcijo
Predvideni sta dograditev objekta in vgradnja UV-dezinfekcije, ki bo skupaj z nadzorovanim kloriranjem zagotavljala dve dopolnjujoči se stopnji zaščite pitne vode. Nadaljnja projektna dokumentacija je v pripravi.
3. faza – Posodobitev vodovodnega sistema in celovit nadzor
Predvidena je postopna prenova ključnih objektov primarnega vodovodnega omrežja, med drugim vodohranov Podgorje in Platišnik ter črpališča Pod skalco. Njihova povezava v enoten sistem daljinskega nadzora bo omogočala učinkovitejše spremljanje delovanja in hitrejše ukrepanje ob morebitnih nepravilnostih. Natančen obseg, časovnica in vrednost nadaljnjih faz bodo določeni v naslednjih fazah projektiranja.
Pitna voda je ena naših najpomembnejših dobrin, zato morajo vprašanja njene kakovosti temeljiti na odgovorni in strokovni obravnavi. Vsako ugotovljeno odstopanje je treba vzeti resno, ga ustrezno obravnavati in presojati v širšem kontekstu dolgoletnih analiz ter strokovnih ugotovitev.
Pavšalne ocene, izkrivljanje dejstev in širjenje neutemeljenega strahu ne prispevajo k varnosti pitne vode, v javnosti pa širijo neutemeljen strah. Občanke in občani si zaslužijo jasne, preverjene informacije in konkretne rešitve, ki temeljijo na strokovnih dokazih, ne na ugibanjih.
Občina Kamnik v sodelovanju z upravljavcem in pristojnimi strokovnimi institucijami že vrsto let vlaga v varovanje vodnih virov, posodabljanje vodovodne infrastrukture in odpravljanje posledic naravnih nesreč. Načrtovana trifazna prenova zajetja Iverje je nadaljnji korak k še večji varnosti in zanesljivosti oskrbe s pitno vodo.
O kakovosti vode naj govorijo strokovne analize, potrebne ukrepe naj usmerjajo strokovne ugotovitve, odgovornost Občine Kamnik pa je, da skupaj z upravljavcem zagotovi njihovo izvedbo. Naš cilj ostaja jasen: ohraniti kakovost vodnega vira Iverje, zmanjševati tveganja in zagotavljati varno ter zanesljivo oskrbo s pitno vodo preko vodovodnega sistema Iverje tudi prihodnjim generacijam.
