Razstava o celjskih dijakih, ki niso izdali svojega mentorja in prijatelja Rudolfa Maistra

Razstava je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in s I. gimnazijo v Celju (potomko k. k. Staatsobergymnasium Cilli, celjske državne gimnazije) ter bogatim slikovnim gradivom Osrednje knjižnice Celje. 

Odprtja so se poleg župana Mateja Slaparja udeležili tudi generalov vnuk Borut Maister, dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Alenka Juvan, predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec ter občinski svetniki in svetnice.

Slovesnosti so prisostvovali tudi dijaki I. gimnazije v Celju skupaj z ravnateljem dr. Antonom Šepetavcem, ki so za to priložnost pripravili dovršen in domiselno zasnovan program. Z recitacijami in glasbenim nastopom na harmoniki so dogodku dodali posebno umetniško noto ter ustvarili prijetno vzdušje.

 

Župan Matej Slapar je ob odprtju poudaril, da ga vedno znova navdušuje, kako o Rudolfu Maistru vedno odkrijemo kaj novega o njegovem delovanju – tokrat v Celju. Izpostavil je, da razstava ni pomembna le za Kamnik, temveč za celotno Slovenijo in slovenski narod. Ob tem je dodal, da brez odločnosti in poguma Rudolfa Maistra danes ne bi imeli takšne ozemeljske celovitosti Slovenije, kot jo poznamo, zato njegovo delo ostaja temeljnega pomena za našo zgodovinsko zavest in državnost.

Rudolf Maister je v Celje prišel 1. novembra 1913. Pred tem je služboval v Przemyślu v Galiciji, kjer je na terenskih vajah hudo zbolel, se zatem zdravil v različnih zdraviliščih, nato pa bil kot črnovojnik premeščen v Celje. V tem štajerskem narodnostno (slovensko-nemško) razdeljenem mestu je bil še najmanj vojak, veliko bolj pesnik, intelektualec in učitelj. 

 

 

Razstava torej prikazuje Maistrovo celjsko obdobje, ki ga je najbolj zaznamovalo sodelovanje z dijaki celjske državne gimnazije, navdušenimi nad slovenstvom, jezikom in literaturo. Ustanovili so literarni klub Kondor in skupaj izdajali literarno-znanstvene vaje Savinja. Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna in Savinja je prenehala izhajati. Ilegalno izdajanje dijaškega časopisa je oblast vseeno odkrila, fante zasliševala in tudi kaznovala. Vendar nihče med njimi ni izdal svojega mentorja, urednika in prijatelja. Maister pa je bil 7. decembra 1914 premeščen v Maribor. 

 

 

Oblikovalka Petra Derganc je razstavo postavila glede na obravnavano snov, nenavadno, drugače, sveže, sodobno: kot igro medijev in predvsem v duhu socialnih omrežij, ki so blizu današnjemu času, še posebej mladim. Razstava bo v Maistrovi rojstni hiši  na ogled do marca leta 2027, nato bo odpotovala na I. gimnazijo v Celju.