Drugi konec tedna v septembru je v Kamniku rezerviran za Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, enega najprepoznavnejših festivalov kulturne dediščine v Sloveniji in širši srednjeevropski regiji. Dogodek, ki bo v Kamniku potekal od danes, 12. septembra, do nedelje, 14. septembra, je tudi letos zasnovan kot praznik slovenstva, skupnosti ter spoštovanja do korenin in tradicije.
V Kamniku je vse pripravljeno za praznovanje, organizator – Zavod za turizem in šport Kamnik – pa si želi predvsem lepega vremena, saj povorke narodnih noš v dežju ni mogoče izvesti: noše se namreč ne smejo zmočiti.
Posebno težo 52. izvedbi daje dejstvo, da bo slavnostni govornik priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj.
Dr. Janez Bogataj je eno najvidnejših imen slovenske etnologije. Dolga leta je predaval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, svoje raziskovalno delo pa posvetil slovenski kulinarični dediščini, turizmu, obrti in vsakdanjemu življenju. Njegov pristop presega akademske okvire – teorijo je znal vedno povezati z uporabnimi praksami, zato je nepogrešljiv sogovornik pri promociji slovenske identitete doma in v tujini.
Je avtor in soavtor več kot 140 knjig, poleg tega pa številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področij kulturne dediščine, kulinarike, rokodelstva, šeg in navad, turizma ter protokolarnih daril. Njegov prispevek k prepoznavanju in vrednotenju slovenske dediščine je izjemen, njegov glas pa prepoznan in cenjen, ko gre za vprašanja tradicije in sodobne interpretacije kulturne dediščine.
Dr. Bogataj je v pogovoru pred nedeljsko povorko dejal, da se zahvaljuje županu Občine Kamnik Mateju Slaparju za povabilo v vlogi slavnostnega govornika in poudaril, da prireditev ni le lokalnega pomena, ampak pomembna tudi za etnologijo kot znanost.
Dr. Bogataj je kamniški festival v živo spoznal kot študent na samem začetku svoje akademske poti, tokrat pa bo prvič nastopil v vlogi slavnostnega govornika. Pred današnjim odprtjem festivala je poudaril pomen kontinuitete prireditve, ki se je znala prilagoditi tudi v času, ko povorke ni bilo mogoče izvesti – naj bo zaradi vremena, epidemije ali drugih okoliščin:
»Na vsak način me veseli, da kamniška prireditev poteka kontinuirano. Posebej pomembno je, da so organizatorji v času, ko povorke ni bilo, poskrbeli za strokovne temelje z izdajo knjige Pokažem se fantu v pisanem gvantu (2021). Ta knjiga bi morala biti prisotna v številnih okoljih po Sloveniji, saj vnaša red na področje oblačilne dediščine in jo predstavlja v sodobni, strokovni luči.«
Dr. Bogataj je ob tem izpostavil: »Na olimpijskih igrah so velikokrat prisotni ptujski kurenti, in zanimivo ob tem je, da so tuji novinarji pred leti spraševali, od kod so te narodne noše, ker so kurenti nastopali zunaj pustnega časa. Je pa olimpijada ena od takih priložnosti, da predstavniki mnogih držav in narodov prihajajo preoblečeni, ne oblečeni, ampak preoblečeni v nacionalne kostume ali uniforme.«
Dr. Bogataj je izpostavil pomembnost praznika Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, zlasti v sodobnem globaliziranem svetu. Oblačilna dediščina zajema dve osnovni področji:
- Oblačilni videz posameznih slovenskih pokrajin, ki se skozi čas spreminja in danes pogosto služi turizmu in promociji.
- Narodne noše ali pripadnostni kostumi, ki so oblikovani kot simbol nacionalne pripadnosti in so ohranjeni brez večjih sprememb. Pripadnostni kostumi so po njegovih besedah 'izumljena tradicija', nastala v času narodnega buditeljstva v 19. stoletju, ko so meščani oblikovali praznične oblačilne preobleke, kmetje pa so se držali svojega tradicionalnega videza.
Dr. Bogataj opozarja, da je pripadnostni kostum lahko simbol, ki ga je smiselno postaviti ob bok zastavi, grbu in himni, saj bi lahko predstavljal vse sloje sodobne slovenske družbe. Primerjal je tudi evropske in svetovne prakse, kjer so narodna oblačila del formalnih in svečanih dogodkov. Maturanti v Skandinaviji se oblečejo v pripadnostne kostume, pri nas pa starši maturantov za drage denarje kupujejo toalete v sosednjih državah. Tudi ni več nageljna, ki je bil ob maturi znamenje zrelostnega izpita.
Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine imajo dolgo tradicijo – prvič so jih pripravili leta 1966, skozi desetletja pa so rasli in se preoblikovali v prireditev evropskega pomena. Pred leti so jih britanski mediji uvrstili med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi, kar Kamniku prinaša dodatno prepoznavnost.
Festival, ki ga domačini preprosto imenujejo »noše«, danes ni le živi muzej preteklega oblačenja, ampak tudi simbol skupne identitete in izročila, ki ga negujejo številne generacije.
17.00 – Odprtje festivala s koncertom Mestne godbe Kamnik in nastopom Društva kamniških mažoretk Veronika
18.00 – Nastop Folklorne skupine Kamnik
18.40 – Zeleni Jurij – sodobna glasbeno-plesna predstava
19.00 – Nastop Folklorne skupine KUD Oton Župančič Vinica
20.30 – Koncert Dejana Vunjaka z Brendijevimi barabami
Več o zapori cest in obvozih med festivalom 52. narodnih noš in oblačilne dediščine si lahko preberete
TU.
Se vidimo danes na Glavnem trgu v Kamniku, tam, kjer tradicija živi!
