Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni

Preveč mene se skriva v svetu,

Preveč sveta se skriva v meni.

Anamaria Bagarić

Premiera: 13. 6. 2024, 20.30, KČ Barutana – za Domom kulture Kamnik

Spoštovani,

lepo vabljeni na premiero plesnega sola Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni, avtorskega dela plesalke in koreografinje Anamarie Bagarić, ki jo soustvarjata kamniška umetnika Gašper Selko z avtorsko glasbo in Aljoša Rebrača s poezijo.

Uprizoritev je intimne narave in ima močno omejeno številko gledalcev, rezervacije so obvezne, vsekakor pa je vabilo razširjeno na vse, ki jih želite povabit zraven. Rezervacije sprejemamo na drustvo.oksimoron@gmail.com, vsebuje naj priimke vseh, ki se bodo predstave udeležili. Priimek velja kot vstopnica.

Koreografija, ples: Anamaria Bagarić

Glasba: Gašper Selko

Produkcija: KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO OKSIMORON

Koprodukcija: VITKAR

Partnerji: Nataraja studio, KD Priden možic, Harlekin

Zahvale: KČ Barutana, Andreja Kopač, Anže Slana, Tina Habun

Predstava je nastala s podporo Občine Kamnik in JSKD

 ----------------------------------------------------------

Predstava je zasnovana minimalistično in narejena z mislijo na site-specific (lokalno specifične) lokacije. V dvoranah, ki to niso več, v post-industrijskih objektih, v zapuščenih tunelih, skratka namenjena je prostorom, ki niso gledališki, plesni, ali uprizoritveni, ampak prostorom, kjer je nekdaj bilo, in mogoče ni, ali pa bi v prihodnje lahko bilo in se zgodilo – življenje.

Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu, in sočasno v svetu. Predstava se raziskovanja in umeščanja posameznika v svet loti preko dedukcije, odvzemajoč zunanje senzorične in socialne dražljaje, in se posveča kinetičnim; telo postavlja v prostor v presečišču zunanjih in notranjih entropij – kot merilo kaosa. Ob tem se sprašuje, kje v telesu se kopiči brezoblična masa informacij, ki jih telo prejema, in na kakšen način lahko soobstaja z vsemi vzporednimi resnicami, ki jih ta masa tvori, a na njih nima vpliva. Zdajšnjost namreč potrebuje čas, da se usidra v telo, ga sprejme in spozna, ampak ob tem ne more izničiti napetosti, ki nastajajo v koliziji z zunanjim svetom. Predstava namreč nima namena razčlenjevati določenih situacij skozi prizmo lepotnih idealov, družbenih norm ali koristnosti, ki od zunaj določajo in označujejo telo. V nasprotju s tem, v telesu išče pristnost in prvinskost, ki je z mislijo ne doseže.info@kam