Predstavitev tematske številke revije SLO o Rudolfu Maistru

Razum, pogum, odločnost – z mislijo na prihodnost

V sredo, 17. aprila 2024, je uredništvo Slovenskega zgodovinskega magazina SLO časi, kraji, ljudje v Rojstni hiši Rudolfa Maistra predstavilo tematsko številko o Rudolfu Maistru - Vojanovu. Revijo sta predstavila urednika posebne izdaje, vodja Rojstne hiše Alenka Juvan in dr. Marko Štepec, kustos Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Zbrane so nagovorili podžupanja Občine Kamnik Romana Učakar, Tone Rode, direktor medijske, založniške, turistične in trgovske družbe Družina in pomočnik urednika revije SLO časi, kraji, ljudje Marko Vidic.

Romana Učakar je pozdravila vse navzoče in dejala: »Veseli me, da smo se nocoj zbrali v Kamniku, Maistrovem mestu in njegovi rojstni hiši. Ponosna sem, da nam je s Strokovno komisijo za dogodke in prireditve v letu generala Rudolfa Maistra uspelo združiti vse kamniške zavode, in da bomo v njegov spomin skozi leto organizirali več kot 40 prireditev. Ena izmed njih je tudi predstavitev posebne izdaje revije Slo časi, kraji, ljudje, ustvarjalcem čestitam, in se veselim, da bom tudi nocoj izvedela nekaj novega  o našem rojaku.«

Revija SLO časi, kraji, ljudje izhaja petkrat letno na 76 barvnih straneh, ena od teh številk je posebna tematska številka, tokrat posvečena Rudolfu Maistru. Trinajst priznanih avtorjev, največ je zgodovinarjev, je s svojimi prispevki v poljudnem jeziku obravnavalo večplastnost Rudolfa Maistra. Ustvarjalci revije so si zadali, da najdejo še kakšen manj znan, izviren podatek o Maistrovem življenju, da se že znane informacije ne bi ponavljale, saj je bibliografija o Maistru skozi čas zelo bogata. Hkrati pa je bil njihov cilj, da skozi revijo povejo bistvo Maistrove življenjske zgodbe.

»Maister je večplastna zgodovinska oseba, ki je močno posegel v določen prostor in čas, in tako dobil številne nasprotnike, ki niso bili nujno zlonamerni, a ker je bil tako močna oseba, si zasluži resno, kritično, znanstveno obravnavo brez plašnic, in na ta način smo se lotili priprave te revije. Kdo je Rudolf Maister? Avstro-ogrski častnik, poveljnik borcev za Severno mejo, general, kraljevi adjutant SHS, človek, oče, pesnik, bralec, zbiralec … kot otrok ideje narodne samoodločbe stoji s svojim delom na križišču narodnega, vojaškega, literarnega, kulturnega, političnega in jezikovnega, a ne le kot pesnik, ampak z jezikom kot temeljem narodne identitete. Bil je slavljen, kritiziran, morda prevečkrat, pozabljen in čaščen z življenjsko zgodbo, ki se (ali to želimo ali ne) bere kot pravljica, in je tudi v času globalizacije, politične korektnosti in digitalizacije še vedno aktualen in neobrušenih robov, morda aktualen še bolj zdaj, kot kdaj prej?! Zato smo revijo poimenovali Razum, pogum, odločnost – z mislijo na prihodnost.« je dejal dr. Marko Štepec.

Uvodne strani so namenjene njegovemu otroštvu in rodnemu Kamniku, sledijo članki o njegovem uspehu z osvojitvijo Maribora in o dveh narodnih tragedijah – vloga Maistra in njegovo doživljanje izgube na koroškem plebiscitu in Maister v manj znani vlogi predsednika jugoslovanske razmejitvene komisije na meji med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo, ki jo je določila Rapalska meddržavna mirovna pogodba.

Sledi celovit pregled njegove vojaške zgodovine, nato pa obravnava Maistra kot velikega svetovljana, saj je bil ljubitelj poezije, pobudnik prve likovne razstave v Mariboru, bil je generator kulturnega in umetniškega življenja v Mariboru. V revije je  prispevek o tem, kakšen človek je bil, da je deloval na tako veliko področjih, in tako izvemo, kaj je Rudolf Maister bral. Mnogi so mu priznavali, da je imel največjo zasebno knjižnico v takratni Jugoslaviji.

Sledijo še članki o Maistru na starih razglednicah, o dediščini borcev za severno mejo, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Zanimivo branje so Pogledi na Rudolfa Maistra, kako se je odnos do njega skozi čas spreminjal in kako je bil krivičen, zakaj je bil pozabljen, zakaj je pozno prišel v učbenike in kako se razni politični spopadi in ideološke omejitev odražajo v mnogih zapisih o njem. Na koncu sta urednika pripravila še izbor spomenikov Rudolfa Maistra v različnih krajih po Sloveniji in bralce pozvala, da si kraje spotoma ogledajo.  

Predstavljamo vam nekaj odlomkov iz omenjene revije:

Rojstna hiša in otroštvo

Franc Maister je z ženo Franjo in dvema sinovoma (Arturjem in Ernestom) v Kamnik prišel iz Kostanjevice na Krki zaradi svoje službe: bil je nadzornik finančne straže. V Svetičevi hiši na Šutni so najeli stanovanje. Kdaj oz. koliko časa pred Rudolfovim rojstvom (v nedeljo, 29. marca 1874) se je to zgodilo, ni znano. Iz Kamnika se je Maistrova družina preselila v Mengeš; morda že leta 1876, ko je za davico umrl najstarejši sin Artur, zagotovo pa leta 1880, ko je Rudolf začel hoditi v ljudsko šolo. Rojstno hišo Rudolfa Maistra je v letih leta 2012-2017 je odkupila občina Kamnik; v njej so uredili enoto kamniškega Medobčinskega muzeja.

- Alenka JUVAN

Maistrova stališča o razmejitvi z avstrijsko republiko

Generala Maistra je skrbelo, da bi bil za sporna ozemlja razpisan referendum: »Plebiscit bi bil za nas naravnost katastrofalen. Naše ljudstvo na Koroškem, Štajerskem in Ogrskem je v jezikovno mešanih krajih politično tako zbito in zbegano[,] da je v narodnem oziru za slovenstvo popolnoma nezanesljivo in da že iz tega razloga rajše naklanja k tujcu, kakor k nam.« Maister je menil, da bodo na »malo zavedne« obmejne Slovence v primeru plebiscita poskušali vplivati z denarjem in »bi bili tudi na tej črti moralno primorani iti za stranko svojih oderuhov«. Vseeno je upal, da bi se lahko Slovenci na svetovnem kongresu, kot je imenoval mirovno konferenco, vendarle izognili plebiscitu, ki ga »bodo Nemci gotovo inscenirali«.

– dr. Andrej Rahten

»Maribor včeraj še morda nemški – in nikdar več!«

Že dan po slavnostni razglasitvi neodvisne južnoslovanske države (30. oktobra 1918) so se mariborske nemške oblasti soglasno izrekle, da »/…/ nemško mesto Maribor nikakor ne sme pripasti slovenskemu ozemlju«. Mesto Maribor s pripadajočo okolico so razglasile za nemško trdnjavo, ki naj bi pripadla na novo nastali državi Republiki nemški Avstriji. Pri tem pa je odločitev mariborskih nemških oblasti naletela na pasivnost slovenske politike – tako centralne v Ljubljani kot tudi lokalne v pristojnosti Narodnega sveta za Štajersko. Maister ni bil pripravljen stati križem rok. Zoperstavil se je slovenski politični pasivnosti in je 1. novembra odrekel poslušnost poveljniku avstrijskih čet Antonu Holiku ter Maribor razglasil za jugoslovansko posest.

Da bi zavarovali svojo oblast, so Nemci 2. novembra ustanovili mestno varnostno stražo (zelena garda ali nem. Schutzwehr). V tednih, ki so sledili, sta obe strani izvajali mobilizacijo in polnili svoje vrste. Maister je v ostrem vojaškem jeziku in ob grožnji z najostrejšimi kaznimi zapovedal mobilizacijo moških med 18. in 40. letom. Kljub številnim kritikam je Maistrova samovoljna akcija obrodila sadove. Na njegov mobilizacijski oklic se je odzvalo nekaj tisoč mož, ki so okrepili slovenske bojne vrste. Prav to dejstvo pa je Maistru vlilo potrebno samozavest za izvedbo bliskovite razorožitve zelene garde v noči z 22. na 23. november.

– dr. Gregor Jenuš

Fantovske in pokrajinske pesmi

Pesnik Rudolf Maister (1874—1934) je bil sopotnik slovenske moderne. Pesniško se je oblikoval ob Antonu Aškercu in Simonu Gregorčiču, z Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem ga je vezalo tudi iskreno prijateljstvo. Svoje pesmi je pogosto ritmično in slogovno opiral na matrico ljudske pesmi in vanje vključeval folklorno mitološke motive. V tem smislu še posebej izstopajo njegove fantovske pesmi iz zbirke Poezije (1904) ter pesmi s slikovitimi in zvočno ubranimi pokrajinskimi motivi iz zbirke Kitica mojih (1929), od katerih so nekatere tudi uglasbene in ponarodele.

-  dr. Jožica ČEH STEGER

Več o reviji si lahko preberete TU.