Glavni trg 24
1240 Kamnik
V soboto, 10. februarja 2024, so koranti iz Zamušanov pri Ptuju obiskali v Kamniku in širili dobro voljo, zdravje, srečo veselje ter preganjali zimo tudi v naših krajih. Korante, katerih vodja je Silvo Sok, je sprejel v.d. direktorja Zavoda za turizem in šport Kamni Luka Svetec. Prihod korantov in drugih etnoloških likov si je ogledalo lepo število obiskovalk in obiskovalcev.
Pustno skupino Zamušanov pri Ptuju so sestavljali etnološki liki koranti, pokači, cigani in baba deda nosi, ki so preganjali zimo, klicali toplo pomlad ter bogato letino.
Koranti so oblečeni v kožuhe ovac, običajno v levi roki imajo ježevko, na korantovi kapi oziroma maski, imajo navzgor obrnjene kravje rogove ter okrog pasu zvonce na verigi. Koranti začnejo svoj ples na svečenico opolnoči, ki simbolizira jačanje luči oziroma podaljšanje dneva. Tudi koranti so bitja luči, saj s svojim plesom napovedujejo prihod pomladi, svetlih sil in dobre letine ter odganjajo zimo in zle sile. Na ta dan si prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začnejo s svojim poslanstvom odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino.
Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.
Lik cigani so lokalna posebnost na Ptujskem polju, v katere se že nekaj desetletij šemijo skorajda vsi vaščani. Vidimo jih v najrazličnejših vlogah: kot vedeževalce, brusilce nožev, muzikante, kurje tatove ipd. S svojim radoživim obnašanjem in slikovito opremljenimi vozovi vnašajo v pustni utrip nemir, prežet s humorjem in z igrivostjo.
Pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Po tradiciji, že v noči takoj po svečnici, fantje in možje zavihajo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije. Z glasnimi poki bičev, ki se razlegajo v zimsko noč, oznanjajo čas pustnega veseljačenja. Pustni pokači se v pustnem času pridružijo nastopom drugih pustnih likov. Njihov obisk prinaša srečo in blagostanje ter po tradiciji preganja temne sile in zle duhove.
V.d. direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec se je gostom zahvalil za obisk in poudaril, da ponosno ter z veliko mero spoštovanja slovenske etnografske in kulturne dediščine tudi v Kamniku gojimo ta pomemben del slovenske kulture, kajti vsako leto se v mesecu septembru v Kamniku odvijajo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. S slednjimi poudarjamo izjemen pomen kostumiranim skupinam in posameznikom, ki z nošo pripovedujejo o preteklosti in izražajo narodovo identiteto.
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.