V Samostanu Mekinje se je včeraj, 16. januarja 2024, odvijalo prvo srečanje županij in županov občin Gorenjske in Osrednjeslovenske regije v organizaciji Skupnosti občin Slovenije. Zbrane je pozdravil tudi župan Matej Slapar skupaj s predsedujočim Skupnosti občin Slovenije dr. Vladimirjem Prebiličem.
Namen srečanja je bila izmenjava mnenj, predlogov in idej v sklopu delovanja Skupnosti občin Slovenije in vključevanja občin v aktualne in načrtovane aktivnosti Skupnosti. Pogovor je tekel tudi o novi finančni perspektivi, financiranju občin in pridobivanju lastnih finančnih virov (NUSZ, turistična taksa, ...) ter o izzivih sanacij po poplavah. Na tem mestu se je dr. Prebilič še posebej zahvalil županjam in županom za medsebojno podporo in pomoč s kadri, opremo in financami, ko je bilo to lani med poplavami najbolj potrebno.
Župan Matej Slapar je izpostavil, da v občini Kamnik še vedno zelo aktivno delajo na sanaciji po lanskih poplavah in ujmi, in dejal, da je po dosedanjih izkušnjah s terena nujno, da se pospeši izgradnja protipoplavnih ukrepov in pojasnil: »V preteklem letu so našo občino prizadele hude poplave. Najhujše v novejši zgodovini. Na našem območju se je sprožilo več kot 250 plazov, nekaj je še vedno takšnih, ki ogrožajo infrastrukturo in stanovanjske objekte. Nekaj plazov se že sanira, tudi prve družine, ki so bile evakuirane, so se že vrnile na svoje domove, saj smo določene plazove že sanirali. Evakuiranih prebivalcev je še 29, večina jih prebiva v Termah Snovik, naš cilj pa je, da vsem zagotovimo varno življenje v svojih domovih, in sicer v čim krajšem obdobju, če se bo le dalo v roku pol leta. Obnova in priprava načrtov na področju sanacije lokalnih cest poteka s polno paro, ogromno dela smo naredili že v času intervencij, zdaj pa izvajamo dela v skladu s sanacijskim načrtom. Poleg cest in plazov sta deloma uničena tudi vodovodni sistem in kanalizacija. Sanacija državnih cest poteka učinkovito, nekoliko več izzivov pa imamo na vodotokih, ki so bili najbolj prizadeti. Dolina Črne je bila povsem uničena, prav tako pritoki Črne, doline Bistričice, Tunjščice in Kamniška Bistrica, skoraj od izvira oziroma najhuje 'od Gamsa' pa vse do meje z občino Domžale. Če se bodo dela na tem področju izvajala tako, kot so se v preteklosti, smo še daleč od sanacije oziroma vrnitve v normalno stanje. Vemo, da se po navadi aprila pojavi novo deževje, in potrebno bo čim prej urediti kritične točke. Lani oktobra smo imeli v Kamniku spet obilne padavine, zato smo takrat, tudi zaradi interventne izgradnje protipoplavnega nasipa v Šmarci, in ob postavitvi več kot 50 delovnih strojev na kritične točke, preprečili poplave večjih razsežnosti. Čaka nas veliko izzivov, predvsem na področju upravljanja z vodami. Prepričan sem, da bi morala država pristojnosti in sredstva za urejanje in sanacijo vodotokov, tako kot velja za sanacijo plazov in občinskih cest, prepustiti občinam oziroma najti učinkovitejšo rešitev od sedanje. Župani smo tisti, ki najbolj poznamo lokalno okolje, smo prvi, ki bomo poskrbeli za svoje občane, in smo tisti, na katere se občani obračajo po pomoč, zato pričakujemo čim prejšnjo celostno sanacijo uničenih vodotokov. «
Na področju urejanju vodotokov so županje in župani še opozorili, da so nekatera resorna ministrstva in organi (Direkcija Republike Slovenije za vode) oz. koncesionarji, zadolženi za področje urejanja vodotokov, po poplavah neodzivni, čeprav trdijo, da je delo opravljeno. Občine pričakujejo, da bodo pristojne institucije pripravile program protipoplavnih ukrepov in terminski načrt ter ga javno objavile, da bo potek del jasen in transparenten. Na županje in župane se namreč obračajo nezadovoljni prebivalci, ki želijo izvedbo ukrepov ali popravke že začetih del na vodotokih, za kar pa občine nimajo ustreznih vzvodov.
V razpravi so izpostavili še pomembnejša problemska področja, npr. nedorečenost in nujnost obravnave področja otrok s posebnimi potrebami, predšolsko vzgojo, neodzivnosti in nekooperativnosti nekaterih ministrstev, stanovanjsko politiko ter najbolj problematično – dolgotrajno oskrbo.
