Na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik so v soboto, 7. oktobra 2023, za svoje uporabnike iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem organizirali DAN ODPRTIH VRAT. Med 9. in 13. uro se ga je udeležilo okoli 200 obiskovalcev, ki so si v sklopu obratovanja čistilne naprave po skupinah ogledali vse faze čiščenja odpadne vode, od vtoka na CČN do iztoka čiščene odpadne vode v Kamniško Bistrico. Ob 9.30 se je začel uradni program, kjer je s podrobno predstavitvijo sedanje in bodoče vloge čistilne naprave udeležence uvodoma nagovorila direktorica CČN dr. Marjetka Levstek, zatem pa so se ji na odru pridružili še županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, trzinski župan Peter Ložar, župan Občine Komenda Jurij Kern ter župan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki so pohvalili sodelovanje s CČN in ekipo zaposlenih, ki bedi nad zahtevnimi tehnološkimi procesi in skrbi za nemoteno delovanje čistine naprave. Uspešno sodelovanje s CČN so predstavili tudi predstavniki Agencije RS za okolje, Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in domžalskega Javnega komunalnega podjetja Prodnik. S pevskima nastopoma so program prijetno popestrili ženski oktet Študljanske dečve in otroci iz OŠ Domžale, podružnična šola Ihan.
Da bi lahko svojim uporabnikom s prispevnega območja podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode, je CČN svoja vrata obiskovalcem po nadgradnji v letu 2016 tokrat odprla že tretjič zapored. »Naš namen je pokazati, kako odpadni vodi, ki nima nobene vrednosti in ki neprečiščena predstavlja nevarnost za okolje, na čistilni napravi vračamo njeno vrednost,« je uvodoma izpostavila dr. Marjetka Levstek in v nadaljevanju predstavila ključne mejnike razvoja po letu 1980, ko je CČN začela obratovati, do modernizacije procesa čiščenja odpadne vode, ki jo po letu 2016 sedaj še bolj čisto vrača vodotoku Kamniška Bistrica.
»Po velikosti smo četrta največja čistilna naprava v Sloveniji z nazivno kapaciteto 149.000 populacijskih ekvivalentov. Trenutna obremenjenost CČN je 110.000 PE, ki vključuje okoli 80.000 prebivalcev, priključenih na kanalizacijski sistem, preostali delež pa odpade na gospodarske objekte in industrijske obrate. Letno lahko prečistimo do 9,2 milijona kubičnih metrov odpadne vode, kot stranski produkt čiščenja pa pri nas nastane tudi do pet tisoč ton odpadnega blata, saj ga vsak prebivalec na leto pridela okoli 50 kilogramov.«
V nadaljevanju je opozorila, da je odpadna voda, ki se na CČN steka iz 30.000 gospodinjstev, manjših gospodarskih objektov ter industrije, zelo raznolika po sestavi in pretoku: »Vso prevzeto vodo skozi kompleksne in zaporedne procese na CČN počasi čistimo in ji vračamo vrednost. Na vtoku onesnažena odpadna voda nima nikakršne vrednosti, zatem pa jo postopoma očistimo do stopnje, ki je primerna za izpust v reko Kamniško Bistrico,« je poudarila dr. Levstek in ob tem izpostavila še odgovorno vlogo CČN pri ohranjanju kakovostnih vodnih virov in boljšega ekološkega stanja bližnjega vodotoka. Pri teh procesih kot stranska produkta nastajata blato in ogljikov dioksid, ki se sprošča v okolje. Procese čiščenja ves čas budno spremlja ekipa zaposlenih, ki jo na CČN sestavljajo strokovnjaki različnih profilov. Ti nenehno spremljajo trende in se trudijo še izboljšati procese, da bi uporabniki za čim višji učinek čiščenja plačali najnižjo možno ceno.
V nadaljevanju je dr. Levstek opozorila še na izzive, ki smo jim priča zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb in njihovemu vplivu na ohranjanje vodnih virov, pridelavo hrane in zdravje populacije. Pri vse daljših in intenzivnejših sušnih obdobjih so čistilne naprave zaradi stalnega vira vode postale zanimiv vir vode za namakanje v kmetijstvu. Med izzive, s katerimi se soočamo, pa ne sodijo le suše, temveč zlasti vsebnosti mikroonesnaževal, zaznanih v virih pitne vode, kot so ostanki zdravilnih učinkovin, hormonskih motilcev ter kemijskih in mikrobioloških onesnaževal. »V veljavo bo stopila nova evropska direktiva, in v naslednjem desetletju bo treba našo CČN nadgraditi na četrto stopnjo čiščenja,« je poudarila direktorica in dodala: »Iz odpadne vode, ki je zdaj prečiščena 96-odstotno, bo treba odstraniti še mikroonesnaževala, da bomo dosegli 99 odstotkov čistosti. Ta voda bo potem že primerna za ponovno rabo v kmetijstvu, čistejša se bo vračala tudi v vodotok in v njem ohranjala biološko raznovrstnost.« Pojasnila je, da so s posluhom občin lastnic za te namene že dokupili zemljišče južno od CČN, saj na obstoječi lokaciji ni na voljo prostih razpoložljivih površin za vzpostavitev dodatnih tehnoloških postopkov, s katerimi bi lahko zagotovili tako višjo tretjo stopnjo čiščenja za redukcijo vsebnosti dušika in fosforja kot tudi dodatno četrto stopnjo čiščenja za odstranjevanje mikroonesnaževal.
Čistine naprave bodo v prihodnosti postale pomembna tovarna strateških virov: poleg vode za ponovno uporabo v kmetijstvu možnosti odpira tudi tehnološka obdelava blata s sušenjem in pridobivanje hranil za pridelavo hrane in rast rastlin, kot je fosfor. »Blato danes predstavlja odpadek, ker se v njem poleg dušika in fosforja nahajajo tudi ostala mikroonesnaževala, in ker v Sloveniji ni na vidiku še nobene rešitve, blato še vedno oddajamo v tujino v sežig. Z dovoljenjem lastnikov smo na CČN že pristopili k novemu projektu sušenja blata, da bi mu dvignili energijsko vrednost na raven rjavega premoga in ga tako spremenili v gorivo, iz pepela pa bo mogoče pridobivati fosfor.« Evropska direktiva predpisuje tudi 100-odstotno samooskrbo velikih čistilnih naprav z električno in toplotno energijo, ki jo na CČN pridobivajo iz bioplina. Dr. Levstek je poudarila, da je CČN Domžale-Kamnik trenutno edina v Sloveniji, ki praktično že zadošča novim predpisom in uredbam, ostale čistilne naprave pa so za zdaj šele na polovici poti.
Izmed šestih občin s prispevnega območja so se dneva odprtih vrat udeležili štirje župani, dva pa sta svojo odsotnost predhodno opravičila. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec se je zahvalila celotni ekipi za strokovno delo, ki ga na CČN opravljajo za svoje uporabnike, pri tem pa sledijo vsem predpisom in evropskim smernicam in stremijo k višji ravni varovanja okolja. Trzinski župan Peter Ložar je v svojem nagovoru izpostavil vplive razvite družbe pri obremenjevanju okolja in voda. Trzinsko industrijsko cono je predstavil kot zgleden primer ločevanja meteornih in fekalnih voda, saj se ob obilnejših padavinah padavinske vode stekajo v vodotoke, onesnažene fekalne vode pa na čistilno napravo. V občini nameravajo do konca leta urediti še manjkajoče priklope na kanalizacijo, tako za industrijske in gospodarske kot tudi rezidenčne objekte. Župan Občine Komenda Jurij Kern je izpostavil pomen sistema delovanja kanalizacijske infrastrukture ter čistilnih naprav, kamor se odpadne vode stekajo. Izrazil je veliko priznanje zaposlenim na CČN za njihovo delo, tudi takrat, ko je te vode zaradi poplav v preobilju. Kot lastniki tudi v Komendi podpirajo smele ideje o nadgradnji CČN, za katero menijo, da je ena najboljših čistilnih naprav v Sloveniji. Župan Občine Mengeš Bogo Ropotar je prav tako izpostavil pomembnost izgradnje komunalne infrastrukture in z njo čistejšega okolja za uporabnike, saj na CČN, kjer je malo zaposlenih, obvladujejo res zahtevne procese čiščenja odpadne vode in jo ustrezno prečiščeno vračajo nazaj v naravo.
Preden je dr. Levstek na oder povabila še zadnje tri goste, je obiskovalcem prebrala poslanico evropskega poslanca Klemna Grošlja, ki je čistilno napravo z delegacijo obiskal dan pred dogodkom, ob koncu obiska pa poln vtisov povedal: »Zelo me veseli, da imamo v Sloveniji takšen objekt, ki je sposoben očistiti odpadne vode do take ravni, da se jih odvaja nazaj v naravo. To ni preprosto samo čistilna naprava, to je v bistvu multifunkcijska naprava, ki zagotavlja bistveno več, kot smo si nekoč predstavljali pod imenom čistilna naprava. Vidim, da so tukaj tudi druge ambicije, nove ambicije, se pravi širitev, doseganje še višjih standardov. Lahko rečem, da je domžalsko-kamniško območje lahko ponosno, da ima tako čistilno napravo, ki je ena redkih v Sloveniji in tudi širše v Evropi s tako ravnjo čiščenja odpadnih voda.«
V nadaljevanju so sodelovanje s čistilno napravo podrobneje orisali še dr. Nataša Sovič iz Agencije RS za okolje, dr. Nina Prezelj iz NIB in Jaka Plečko iz Javnega komunalnega podjetja Prodnik. ARSO je osrednja slovenska inštitucija, kjer so na voljo podatki o okolju in stanju voda, kar je v pomoč tako prebivalcem kot odločevalcem, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko. Na Uradu za stanje okolja, ki ga vodi dr. Sovič, izvajajo državne monitoringe in preverjajo rezultate meritev odpadnih voda, ki morajo biti skladni z zakonodajo in izdanimi okoljevarstvenimi dovoljenji, zato tesno kot nadzorniki sodelujejo tudi s CČN.
Po besedah dr. Prezelj je pri evropskih projektih dolgoletno sodelovanje CČN z NIB omogočilo številne uspešne raziskave na področju virologije, virologije voda ter epidemiologije odpadnih voda, kjer je CČN sodelovala pri monitoringu za Sars-Cov-2, zdaj pa že potekajo raziskave glede uporabe in predhodne dezinfekcije odpadne vode za ponovno uporabo v kmetijstvu. JKP Prodnik s CČN sodeluje na dnevni ravni, dejavnost njihovega podjetja pa je nemoteno odvajanje odpadne vode vsem uporabnikom njihovih storitev ter tudi blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, ki končajo na CČN, kjer se prečistijo. Pri tem CČN in JPK Prodnik zasledujeta skupni cilj, to je zagotavljanje visokih okoljskih standardov.
Predstavniki MNVP in Direkcije RS za vode se žal dogodka niso uspeli udeležiti, prav tako ne Ester Heath, raziskovalka z Instituta Jožef Stefan, ki vsako leto pripravi poročilo o uporabi drog na prispevnem območju CČN. V svojem sporočilu udeležencem dogodka je zapisala, da je »zgodba sodelovanja med Odsekom za znanosti o okolju, Inštitutom Jožef Stefan in Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik zelo dolga. Sama je želela delo Skupine za organsko analizo, ki jo vodi, že pred leti usmeriti v aplikativne raziskave, podporo pa najprej našla v CČN Domžale-Kamnik, ki je prepoznala pomen raziskovalnega dela in ga še naprej poglablja. CČN Domžale-Kamnik se je v letu 2018 pridružila projektu sledenja uporabe drog na osnovi analize odpadnih voda, ki poteka v mednarodnem prostoru, v okviru katerega potekajo raziskave sledenja časovnih in geografskih trendov porabe drog. Skupaj s CČN se na IJS trudijo pokazati in dokazati, da odpadna voda in odpadno blato nista zgolj odpadek, ampak koristen vir tako surovin kot informacij, ki jih lahko skupaj izkoristimo za boljši jutri in trajnostni razvoj naše družbe.«
Dr. Levstek je v nadaljevanju povedala, da se je z dnevom odprtih vrat CČN pridružila učeči Sloveniji in pokazala učno tablo, ki bo nameščena na vhodu in ob sprehajalni poti ob čistilni napravi. Tabla predstavlja učno točko za obiskovalce, s katere bodo zainteresirani lahko razbrali razlago, s čim se čistilna naprava ukvarja, QR koda pa jih bo vodila na spletno stran CČN, kjer lahko svoje znanje o čistilni napravi še poglobijo.
Ob zaključku je dr. Levstek udeležence še pozvala, naj kot uporabniki tudi sami prispevajo k procesom vračanja vrednosti vodi. Vsak obiskovalec je ob prihodu prejel zloženko o vlogi CČN, ki skozi zahtevne postopke odpadni vodi vrača njeno vrednost, ob odhodu pa še posodo za zbiranje odpadnega jedilnega olja v gospodinjstvih, ki ga bodo lahko oddali v poseben zbiralnik na vhodu v CČN Domžale-Kamnik. Odpadno jedilno olje je namreč koristna surovina za proizvodnjo bioplina. Ekipa čistilne naprave je nato udeležence popeljala na ogled čistilne naprave in jim podrobno predstavila procese čiščenja odpadne vode.
CČN Domžale ‐ Kamnik je po zmogljivosti četrti največji sistem v Sloveniji, ki z zbiranjem in učinkovitim čiščenjem odpadnih voda z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin in Cerklje na Gorenjskem skrbi za kakovostno varovanje okolja in vodotoka Kamniška Bistrica. Iz šestih občin sprejema komunalno, padavinsko ter industrijsko odpadno vodo, greznične gošče in mulje malih komunalnih čistilnih naprav ter tekoče in biološko razgradljive odpadke. Z nadgradnjo od leta 2016 dalje CČN izvaja terciarno čiščenje in iz odpadne vode poleg organskih učinkovito odstranjuje dušikove in fosforne snovi. Njihovi zaposleni svoje znanje in izkušnje s področja čiščenja odpadne vode preko organiziranih izobraževalnih delavnic in seminarjev prenašajo tudi na druge slovenske strokovnjake, ki se soočajo s problemi obvladovanja procesov na čistilnih napravah, od leta 2019 dalje pa za učinkovito vodenje procesov v okviru CPI tudi praktično usposabljajo bodoče vzdrževalce čistilnih naprav.
Besedilo: Miša Hrovat, JP CČN Domžale-Kamnik
Fotografije: Klemen Razinger
