Slavnostni koncert ob 70. obletnici delovanja Glasbene šole Kamnik

V okviru praznovanja 70. obletnice Glasbene šole Kamnik se je včeraj, v sredo, 24. maja 2023, ob 19. uri v Športni dvorani Kamnik odvijal slavnostni koncert, ki se ga je udeležil tudi župan Matej Slapar skupaj s slavnostno govornico, predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar, ministrom za obrambo Marjanom Šarcem in ravnateljem Glasbene šole Kamnik Rokom Sprukom.

Ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk je zbranim ob okroglem jubileju namenil naslednje misli: »Obletnice so priložnost, ko je prav, da se ozremo nazaj in analiziramo kaj smo naredili, da ugotovimo, kje smo in zakaj sploh obstajamo ter skušamo začrtati pot v prihodnost. Ob 70. obletnici šole smo se zakopali v arhive in se vrnili k začetkom. Zanimalo nas je, kateri so bili razlogi, da so naši predniki po 2. svetovni vojni čutili potrebo, da v Kamniku ustanovijo glasbeno šolo. V ustanovitveni sklep so zapisali: »Naloga Glasbene šole je omogočiti najširšim ljudskim slojem vsestransko glasbeno šolanje, vzgajati glasbeni naraščaj za strokovno šolanje ter vzbujati, dvigati in gojiti estetski čut in kulturno raven svojega območja z glasbenimi produkcijami in javnimi nastopi.« Prvi razlog je bil gotovo v tem, da glasbeno izobrazbo in veščino igranja inštrumentov, nekdaj rezervirano za bogatejši sloj, omogočijo vsem slojem in s tem, v takratnem duhu enakopravnosti, dostop do dosežkov evropske in nacionalne kulturne dediščine. Drugi razlog pa sem sam našel v drugem delu stavka, ko govorijo, da mora šola vzbujati, dvigati in gojiti estetski čut in kulturno raven svojega območja. Kaj so želeli s tem doseči? Estetika je vedno bila povezana s pojmom Lepega. Verjetno je, da so ljudje po grozotah vojne in njenemu razdejanju hrepeneli po ponovnem redu in si kot nasprotje kaosa želeli tudi preko čutov zgraditi nov, lepši svet. Pri tem so se zatekali k umetnosti, ki že od nekdaj velja kot disciplina lepega, harmoničnega in dvignjenega nad tako grozote kot banalnosti življenja. Danes estetiko najdemo vsepovsod. Razteza se od videza posameznikov do urbanih in javnih področij, od gospodarstva do znanosti. Vedno več pozornosti posvečamo oblikovanju telesa, duše in si preko estetskih prodajnih izdelkov kupujemo pot v estetski življenjski slog. Pojem estetskega se je tako spremenil, da če v googlov iskalnik, ki danes v veliki meri določa naše dojemanje sveta,  vnesemo pojem estetika, dobimo izključno zadetke, ki oglašujejo t. i estetsko kirurgijo ter pomlajevanje in oblikovanje telesa. Konec koncev se tudi genetski inženirig v veliki meri ukvarja z vprašanji, kako vnaprej določiti izgled posameznikov. Lahko bi rekli, da se je hrepenenje naših prednikov, obrnilo v svoje lastno nasprotje. Kljub temu da je svet danes na videz lepši in bolj urejen, opažamo, da stiske pri ljudeh naraščajo, estetskost materialnega sveta pa nas pušča prazne in ravnodušne. Ob dogodkih v neposredni bližini, na beograjski osnovni šoli, se moramo vprašati, kaj delamo narobe? Zakaj je medijska pozornost, pri tem pa mislim tako elektronske kot tradicionalne medije, postala glavno hrepenenje mladih in tudi ne tako več mladih ljudi? Sam menim, da se nam odgovor ponuja na dlani. Ob vsem pehanju za uspeh, dobiček in prepoznavnost, ki so danes ključne vrednote življenja vrednega življenja, pozabljamo, da smo ljudje predvsem čustvena bitja. Čustva in ne zgolj razum so tista, ki najbolj usmerjajo naša življenja. In z zapostavljanjem le-teh dobimo najstrašnejše deviacije čustvenih stanj in ravnanj. Glasba je umetnost izražanja čustev, predvsem tistih, ki so neizrekljiva in neupodobljiva. In naloga tako naše šole kot glasbenega šolstva na Slovenskem je, da že otroke naučimo, kako čustva, tudi razdiralna, izrazimo najprej skozi dela naših prednikov, nato pa skozi lastno ustvarjanje in jih s tem pretvorimo v nekaj lepega in delimo z drugimi. Naši predniki, ko so zapisali, zakaj ustanavljajo glasbeno šolo, gotovo niso stremeli zgolj k estetiki videza, temveč so hrepeneli po lepoti, ki je skrita v harmoniji in se dotika človekovega najglobljega bistva in to sta čustvovanje in čutenje. Zato bomo še naprej sledili ustanovnim besedam in stremeli, da bomo znali vzbujati, dvigati in gojiti estetski čut v obliki izražanja naše biti in bistva skozi glasbo. Zahvaljujem se vsem zaposlenim, ki to z vnemo omogočate že 70 let, in Glasbeni šoli Kamnik želim še na mnoga leta.«

Župan Matej Slapar je iskreno čestital Glasbeni šoli Kamnik in ob slavnostnem koncertu med drugim dejal: »Današnji koncert je pomemben dogodek za našo lokalno skupnost, Glasbeno šolo Kamnik. Glasbena šola Kamnik v našem mestu domuje 70 let in vzgaja vrhunske umetnike in tudi tiste, ki samo ljubiteljsko počnejo tisto, kar jim je ljubo. Torej igrajo na inštrumente, plešejo in pojejo. Pravijo, kdor poje, zlo ne misli. Neskončno število ur in veliko sredstev vlagate v razvoj mladih in perspektivnih kadrov in ogromno mladih je odšlo iz naše glasbene šole v različne sestave, za to vaše poslanstvo se vam iskreno zahvaljujem v imenu Občine Kamnik in v imenu naših občank ter občanov. Želim vam uspešno delovanje tudi v prihodnje. Tudi Občina Kamnik skrbi za to, da imate dobre pogoje za učni proces, ki si jih tudi zaslužite. Še posebej sem ponosen na to, da smo pred dvemi leti odkupili prostore nekdanjega Zavoda za zdravstveno zavarovanje in imate sedaj možnost razvoja. Prepričan pa sem, da bo Glasbena šola Kamnik tudi v prihodnje nudila izjemne in učinkovite ter predvsem spodbudne pogoje za to, da se bodo naši najmlajši, ki iz vaših vrst odhajajo tudi v Mestno godbo Kamnik in Simfonični orkester Domžale – Kamnik ter podobne sestave in ansamble, še naprej kvalitetno izobraževali. Vsem učencem in vam je skupno to, da izobražujete, povezujete ter navdušujete. Iskrena hvala ravnatelju in vsem profesoricam ter profesorjem.«

Slavnostna govornica, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar pa je ob tej priložnosti povedala: »Glasba je že iz pradavnine del človeštva in okolja. Sprva namenjena preprostim ritualom se je nato razvila v samostojno in visoko cenjeno umetnost. Glasba ljudi povezuje, saj je univerzalen in splošno razumljiv jezik, ki ne pozna meja, igranje na glasbeni inštrument ter glasbeno poustvarjanje skozi petje in ples pa prebudita skoraj vsa čutila ter spodbujata in krepita znanje ter družbeno zavest. Učenje glasbila na številnih ravneh zelo pozitivno vpliva na razvoj otrok. Poudarja občutek skupnosti, krepi družbeno pripadnost, ob igranju, plesu in petju ter nastopanju pa daje občutek, da okolju in družbi tako prispevamo svoj kamenček v mozaik pestrosti in medsebojne povezanosti, saj so tisti, ki ustvarjajo glasbo, vedno del neke večje celote – prijazne družbe in okolja, kjer živimo. Skozi glasbeno izobraževanje šola pri otrocih vzbuja zavest, da svoj inštrument sprejmejo kot del življenja, da za to naše življenje prevzamejo tudi odgovornost in na ta način razvijajo delovne navade in spoštljiv odnos, tako do stvari kot tudi do okolja, v skupinskem in individualnem glasbenem izobraževanju pa se medsebojnega spoštovanja učijo že od samega začetka. Glasbena šola Kamnik ponuja širok nabor predmetov, s katerim daje svojim učencem izjemno priložnost, da se z igranjem inštrumenta, s plesom ali lastnim glasom, izrazijo skozi glasbo in na tak način oplemenitijo svoj jaz. Glasbena šola je – prav tako kot osnovna šola – pomemben del aktivnosti v lokalnem okolju in vzgoje otrok ter razvoja kulturno-umetniškega življenja ter utripa mesta in podeželja. Tudi sama sem s sestro Tanjo, ob podpori staršev, naredila prve korake v svet glasbe na tej šoli. Še danes se s ponosom spomnim, ko mi je na mojo harmoniko uspelo zaigrati prelepo slovensko narodno pesem Zagorski zvonovi. Spomnim se številnih nastopov – ne samo v glasbeni šoli, temveč tudi na osnovni šoli, kjer sva s sestro na marsikateri slovesnosti skupaj zapeli in igrali na kitaro, na kateri sem se osnovnih akordov naučila kar sama. Vem, da je Glasbena šola Kamnik odlično vključena v lokalno in regionalno okolje ter v širši glasbeni prostor. Upravičeno ste lahko ponosni na številne šolske projekte, abonma, javne nastope, koncerte in na to, da glasbenega znanja željne nadobudneže pripravite na nadaljnje izobraževanje ter na vpis na srednjo stopnjo – vse to je bistvenega pomena in hkrati pomemben pokazatelj uspešnosti vaše šole. S ponosom spremljam uspehe mladih kamniških glasbenikov, ki svoje znanje in veščino igranja inštrumenta, petja ali plesa, dokazujejo s številnimi visokimi priznanji, tako doma kot tudi na različnih mednarodnih tekmovanjih. Glasbeno šolstvo na slovenskem ima več kot 200-letno tradicijo. Prvo javno glasbeno šolo so leta 1816 s statutom ustanovile ljubljanske oblasti. V statut so zapisali, da »se smejo v javno glasbeno šolo sprejemati le revni učenci. Bolj premožni imajo to možnost samo v primeru, da ne presežejo števila 12, medtem ko je za revne določenih 24 mest. Danes so glasbene šole dostopne otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti, in to nas mora veseliti, zato moramo poskrbeti, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Glasba je ena od temeljev današnjega hitro razvijajočega se življenja, ki ga ne smemo vzeti za samoumevnega. Zagotavlja nam oazo osebnega miru in užitkov, ki nam popestrijo vse bolj naporne dneve. Glasba nas odpelje v svet, ki ga razumemo vsi – v svet, kjer so doma pozitivne vrednote, v svet, kjer nas glasbena umetnost uči, da človek ni stroj. Glasbo nimamo le radi, ker nas pomirja – glasbo potrebujemo, da obstanemo. Glasba nenazadnje zbližuje različne narode in kulture. Naj tako tudi ostane. Vi v glasbenih šolah ste prvi branik in ustvarjalec tega pomembnega poslanstva. Čestitke za 70 let uspešnega delovanja.«

Koncert je predstavljal preplet glasbe in misli, ki nam jih je namenila Barbara Božič.  Mladinski pevski zbor se je pod vodstvom Anice Smrtnik predstavil z uvodno skladbo, ki je nastala posebej za jubilej na besedilo Ambroža Kvartiča, ustvarila pa jo je skladateljica Katarina Pustinek Rakar. Mladinski pevski zbor je bil ustanovljen v šolskem letu 1996/97. Od vsega začetka ga vodi Anica Smrtnik. V njem se je kalilo mnogo pevk in pevcev, ki se še danes s petjem ukvarjajo ljubiteljsko, nekaj pa jih je petje izbralo tudi za svoj poklic. Zbor je marca 2018 prejel zlato priznanje na Državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevski zborov v Zagorju ob Savi.

Otroški pevski zbor, ki na Glasbeni šoli Kamnik deluje že od njene ustanovitve, je prva leta vodila Silva Vetrih. ob 20. obletnici šole je zbor nastopil pod vodstvom Marije Holcar, včeraj pa je za uglašenost glasov poskrbela Uršula Jašovec, ki skupaj z Anico Smrtnik skrbi za mentorstvo zbora. Uršula Jašovec je tudi priredila in uglasbila slovensko ljudsko izštevanko, ki smo jo slišali na včerajšnjem koncert.

Poučevanje baleta na Glasbeni šoli Kamnik poteka že od leta 1955, Takrat ga je poučevala Mercedes Dobršek. V letih, ki so sledila, sta balet poučevali še Milena Horvat in znana baletna učiteljica Milica Buh, članica SNG Opera in balet Ljubljana. Med leti 1966 in 1986 pouka plesa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso izvajali, a želja po plesnem ustvarjanju je bila velika, tako da se od leta 1986  izvaja nepretrgoma, v letih delovanja se je zvrstilo 12 učiteljic plesa in vsaka je na svoj način oplemenitila plesne odre glasbene šole. Skupaj z učiteljico Špelo Repar Lomovšek so učenke in učenci baletnega oddelka sestavili koreografijo, na vedno navdihujočo glasbo Petra Iljiča Čajskovskega iz baleta Labodje jezero, glavno vlogo pa sta v točki odigrala  Lovro Škrlep, ki obiskuje 2. razred baleta in Tina Bizjak, iz 4. Razreda. (pas de deux).

Orffov orkester je najmlajši orkester kamniške glasbene šole in ga od samega začetka vodi Maša Capuder, ki zanj aranžira raznolike skladbe. Prvič se je orkester predstavil na božično-novoletnem koncertu pevskega zbora, orkestrov in baleta, 21. decembra 2021. Že drugo leto zapored se je Orffov orkester udeležil srečanja Orffovih skupin glasbenih šol Slovenije, ki je potekalo v Mariboru. Deluje pod imenom »OrffKam«. Z njimi smo se včeraj podali v svet filma, najprej Gremo z njimi v kino, nato pa še v filmski svet Piratov s Karibov.

Prva omemba kitarskega orkestra, ki so ji na Glasbeni šoli Kamnik našli, je iz šolskega leta 1965/66. V 70. letih je, s krajšimi presledki, postal stalni sestav šole. Najprej ga je vodil Franc Kozole, leta 1973 pa ga je zamenjala Emilija Bolta Krevs. Leta je 1982 se je v glasbeni šoli zaposlil Ivo Droljc, ki je orkester uspešno vodil do leta 2006. V zadnjem desetletju sta orkester vodila Anže Palka in Mateja Rotar, letos pa ga je prevzel Dejan Podgorelec. Včeraj so se predstavili s pesmima Stand by me in Pretty woman.

V času ravnateljevanja Srđana Ribarovića se je v okviru Glasbene šole Kamnik oblikoval tudi Komorni orkester Kamnik, ki je bil sestavljen iz učencev glasbene šole in zunanjih starejših članov, ki so želeli muzicirati. Orkester je vodil kar ravnatelj sam, nato pa ga je leta 1970 zamenjal mladi Tomaž Habe, ki je vodil tudi orkester Glasbene šole Domžale. Ker sta si oba orkestra »izposojala« glasbenike, je iz te zasedbe nastal Simfonični orkester Domžale – Kamnik, ki deluje še danes. Šolski godalni orkester je leta 1969 prevzel takrat novi učitelj violine Maksimilijan Skalar. Po upokojitvi Maksimilijana Skalarja je orkester prevzela Emilija Bolta Krevs in ga z občasnimi prekinitvami vodila do leta 1991, do prihoda novega učitelja Janeza Klobčarja. Leta 2007 ga je prevzel Narcis Salihović, leta 2015 pa ponovno Janez Klobčar. V letošnjem šolskem letu je vodenje orkestra prevzela Nadežda Tokareva. Ob slavnostnem koncertu so godalci izvedli Otroško simfonijo skladatelja Josepha Haydna.

Včeraj pa smo prisluhnili tudi najbolj številčnemu orkestru Šolskemu pihalnemu orkestru, ki je pod vodstvom Mitje Skočaja sprva zaplesal z oblaki s skladbo Cloud dancing, nato pa so se predstavili še s skladbo Happy. Šolski pihalni orkester je bil ustanovljen 1. novembra 1971. Z njim so skušali ponovno vzpostaviti kamniško godbo, ki je malo pred tem prenehala delovati. Občina je za delovanje orkestra takrat prispevala deset milijonov starih dinarjev, vodenje pa je prevzel Anton Mehle. Vaje so potekale v dvorani šole, pridružili so se tudi nekateri starejši glasbeniki. Leta 1976 se je orkester znova pridružil društvu Solidarnost. Leta 1997 pa je ravnatelj Janez Krt ponovno ustanovil šolski pihalni orkester, prevzel ga je Uroš Košir, kasneje sta ga prevzela Uroš Gorenc od leta 2016 do 2021 pa Darja Seliškar.

Za zaključek pa so Anica Smrtnik, Nadežda Tokareva in Mitja Skočaj za zadnjo točko slavnostnega koncerta združili zvoke pihalnega in godalnega orkestra ter Mladinskega pevskega zbora. Skladatelj Marko Mozetič in Joseph Nzobandora, ki je napisal besedilo, sta avtorja pesmi Naj se sliši pesem, ki je včeraj doživela krstno izvedbo.