Osrednja slovesnost ob Prešernovem dnevu posvečena praznovanju 70. obletnice Doma kulture Kamnik

Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, in sicer na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Med mnogimi slovenskimi kraji, ki so s prireditvami počastili spomin na našega velikega pesnika, smo jutrišnji praznik obeležili tudi v občini Kamnik. V Domu kulture Kamnik se je danes, v torek, 7. februarja 2023, odvila osrednja slovesnost, ki sta jo pripravila Občina Kamnik in Zavod za kulturo Kamnik. Letošnja osrednja slovesnost z naslovom KINO DOM IN DOM KULTURE KAMNIK: 70 let povezovanja skupnosti, ponosne tradicije in sodobnega razvoja je bila posvečena praznovanju 70. obletnice Doma kulture Kamnik, v okviru le-te pa smo skupaj z Javnim zavodom za kulturo Kamnik praznovali 70 let povezovanja skupnosti, ponosne tradicije in sodobnega razvoja. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil tudi župan Matej Slapar skupaj z direktorico Javnega zavoda za kulturo Kamnik Ireno Gajšek in slavnostno govornico, direktorico Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Bredo Podbrežnik Kamnik.

Zbrane je ob začetku slovesnosti pozdravila direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek: »Prav današnja proslava pomeni pričetek praznovanja in pestrega kulturnega dogajanja ob 70. letnici delovanja kamniškega Doma kulture. Danes vam bomo prikazali pestro zgodovino doma, ki so ga leta 1953 udarniško zgradili delavci nekdanje smodnišnice. Takrat so ga imenovali Kino dom Kamnik, od leta 2002 ga poznamo pod Dom kulture Kamnik in predstavlja stičišče povezovanja skupnosti, ponosne tradicije in sodobnega razvoja. Od julija 2021 je Dom kulture Kamnik tudi del novo imenovanega zavoda, ki pod skupno streho snuje kamniško kulturo. Zavod za kulturo Kamnik danes upravlja tri kulturne objekte Dom kulture Kamnik, Samostan Mekinje in Kreativno četrt Barutana. V lanskem letu je Zavod s sedmimi zaposlenimi izvedel skupno 359 različnih dogodkov, ki jih je obiskalo skoraj 29.000 obiskovalcev. Da pa je Zavod izredno pomemben ne samo za kulturno dogajanje, temveč razvija tudi novo vejo gospodarstva v Kamniku, to je kulturni turizem - kaže podatek, da smo v letu 2022 v samostanu gostili 840 domačih in tujih gostov ter opravili skoraj 2.100 nočitev. Da kultura v občini Kamnik ni samo strošek kaže podatek, da 36 odstotkov vseh prihodkov ustvarimo sami s trženjem abonmajev, nočitev, dogodkov in lastne blagovne znamke Doroteja. Skozi to postajamo pomemben zaposlovalec mladih željnih ustvarjanja v zavodu. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalim ekipi Doma kulture (Anji, Goranu, Primožu, Aneju) in samostana Mekinje (Katarini), ki s svojim znanjem in izkušnjami snuje nove in nove ideje ter dogodke. Hvala tudi Občini Kamnik, ker nas pri našem delu podpira. Danes izkoriščam priložnost in vas ob tem jubileju vabim na obisk številnih dogodkov, ki se bodo v zavodu vrstili čez celo leto. Dušan Sterle je ob obletnici pripravil jubilejno grafiko, ki je obešena nad glavnim vhodom v stavbo. V avli pa je odprta razstava o zgodovini stavbe in programov v njej. Jutri si lahko ogledate že zdaj tradicionalni Kamniški kulturni maraton. Marca pripravljamo vseslovensko okroglo mizo o pomenu lokalnih kulturnih domov, o njihovi vlogi nekoč, danes in jutri. Aprila in maja bodo potekale razprave o kulturni strategiji, ter premiere novih gledaliških kreacij dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Predstavili bomo nov šolski gledališki abonma. Spet bo potekal julijski festival Poletje pod krošnjo, ki ga bomo v počastitev sedemdesetletnici gledališko obarvali. Avgust bo v znamenju Kamfest-a, ki bo v Dom kulture Kamnik pripeljal namensko pripravljeno gledališko predstavo. Septembra pa bo po več kot 30 letih premora na velikem odru Doma znova začela delovati kamniška gledališka skupina pod imenom Kamniško gledališče. Jesensko dogajanje bomo oktobra obogatili s prvo domačo produkcijo novega izvirnega glasbenega abonmaja. Jubilejno leto bomo zaključili s Kamniškim kulturnim kariernim sejmom na Ta veseli dan kulture ob Prešernovem rojstnem dnevu. Na sejmu bomo predstavili kamniške ustvarjalce in karierne priložnosti, povezane z delom na področju kulture. Več kot 70 različnih lastnih dogodkov v letu 2023 ob 70-letnici delovanja doma. Vabimo vas, da med njimi najdete kašnega tudi za vas, za vašo dušo, sprostitev, motivacijo in pa za druženje. Danes vam želim prijeten večer in lepo praznovanje jutrišnjega kulturnega praznika.«

Župan Matej Slapar je obiskovalkam današnje slovesnosti namenil naslednje misli in besede: »Spoštovani svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik, spoštovana častna občana dr. Marjeta Humar in Anton Tone Smolnikar, spoštovana slavnostna govornica direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, spoštovana direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik ga. Irena Gajšek, spoštovani vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tone Ftičar, spoštovani ostali kamniški kulturni ustvarjalke in ustvarjalci in spoštovani vsi, ki ste se danes zbrali v hramu kulture v Kamniku, lepo pozdravljeni. Naš hram kulture, letos obeležuje 70. obletnico delovanja. Lepa doba in doba, ko so se v teh prostorih kalili številni kamniški kulturni ustvarjalci, na katere smo s strani Občine Kamnik izredno ponosni. Danes ni le praznik našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, danes je predvsem praznik kamniške kulture in praznik vas, kamniških kulturnih ustvarjalcev. Kultura v Kamniku je na zavidljivem nivoju po zaslugi vseh, ki ustvarjate številne uspešne zgodbe Doma kulture Kamnik, prav tako pa vseh, ki delujete v okviru Javnega zavoda za kulturo Kamnik, Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, Medobčinskega muzeja Kamnik, Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in vseh posameznikov, ki delujete v okviru drugih kulturnih društev in organizacij pa tudi seveda samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Kultura je tista, ki nas dela edinstvene in kultura je tista, ki je povezovalna nit tako v grenkih trenutkih kot tudi ob veselih življenjskih dogodkih in nas spremlja na vseh poteh našega življenja. Dovolite mi, da ob tej priložnosti na kratko orišem zgodovino Doma kulture Kamnik, o kateri boste več izvedeli tudi ob pričujoči razstavi, ki si jo boste lahko ogledali po slovesnosti ter nosi naslov DOM. KINODOM. DOM KULTURE KAMNIK. Leta 1953 so delavci kamniške smodnišnice udarniško zgradili za takratne razmere veliko in dobro opremljeno večnamensko dvorano, tik ob legendarnem betonskem zidu. Ob izgradnji so objekt poimenovali »DOM«, ali pa »DOM Kamnik, po nekaterih virih tudi KULTURNI DOM. Šele kasneje se je udomačilo ime KINODOM. Do leta 1991 je Kino dom Kamnik Kamničankam in Kamničanom nudil gledališke predstave, koncerte in, predvsem, kino. Po letu 1991 se za Kino dom začnejo turbulentni časi. Zanimanje za kino je popolnoma upadlo, kamniška gledališka skupina je izgubljala motivacijo za delo, v dvorani so se organizirali priložnostni, a legendarni rock koncerti, hišnik je v avli delal celo koline, v kleti pa je ždela relativno dobro razvita alternativna kultura. Dom je v občinske roke prešel sredi devetdesetih let. Leta 1996 so za eno leto oder zasedli mladi pridenmožicevci, konec stoletja pa je velika dvorana poskušala postati center takrat izjemno popularne tako imenovane rave kulture. Po neuspešni sezoni so raverji odšli, vrnili pa so se pridenmožicevci. Ob obnovi leta 2001 se je objekt preimenoval v Dom kulture Kamnik, med mladino pa se je prijel vzdevek »kulturc«. Največja prenova na pobudo takratnega župana Antona Toneta Smolnikarja se je zgodila tega leta, torej leta 2001. Programsko, poslovno in tehnično vodstvo je prevzelo kamniško kulturno društvo Priden možic, ki ga je leta 2017 predalo Javnemu zavodu za turizem, kulturo in šport, od leta 2021 pa Dom kulture Kamnik deluje v okviru Javnega zavoda za kulturo Kamnik, ki zraven vključuje še samostan Mekinje in del nekdanje smodnišnice, poimenovane Kreativna četrt Barutana. S projektom Barutana, ki nastaja v sodelovanju Mladinskega centra Kotlovnica, Javnega zavoda za kulturo Kamnik, Občine Kamnik, Kulturnega društva Priden možic, arhitekturne skupine Štajn in ostalih, se kultura širi čez obzidje, tja, od koder je leta 1953 prišla ideja, da mesto potrebuje sodobno kulturno dvorano. Pomemben poseg v Domu kulture se je poleg izgradnje in prej omenjenega leta 2001,  zgodil leta 2012, ko je takratni župan Marjan Šarec podprl idejo o dvigu sedišč v veliki dvorani, kar je imelo izjemen pomen pri obisku prireditev in vpisu abonmajev. Naslednja velika pridobitev, predvsem energetska, ki smo jo podprli na Občini Kamnik in dobili sofinancerska državna ter evropska sredstva, pa se je zaključila nedavno, leta 2021, ko je zgradba dobila tudi lastno sončno elektrarno, energetsko sanacijo in novo odrsko opremo. Dom tako nudi domovanje Območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Folklorni skupini Kamnik, Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira Kamnik, Mešanemu pevskemu zboru Odmev, striparju Ivanu Mitrevskemu in tabornikom Rodu Bistriških gamsov. V kleti so prostori Mladinskega centra Kotlovnica, Študentskega kluba Kamnik in Mladinskega sveta Kamnik, domovanje pa nudi tudi Foto klubu Kamnik in tolkalskemu oddelku Glasbene šole Kamnik, v zgornjih prostorih je bila leta 2005 narejena plezalna stena Planinskega društva Kamnik, v uporabi pa je tudi plesna dvorana za učenje baleta. Za ohranjanja bogate dediščine kamniške kulture se iskreno zahvaljujem prav vsem kamniškim kulturnim ustvarjalcem, iskreno pa čestitam Javnemu zavodu za kulturo Kamnik oziroma Domu kulture Kamnik ob 70. obletnici delovanja Doma kulture Kamnik. Generacije pred nami so nam dale različne doprinose, ki jih v vrtincu modernega načina življenja premalo cenimo in negujemo, zato počasi izgubljamo svojo identiteto. To pomanjkanje se čuti tako na lokalnem, kot na nacionalnem in tudi na globalnem nivoju. Pa vendar nam je delo in trud preteklih generacij, ki so se trudile za duhovno rast naroda, in so nam zapustile to dediščino, ki jo moramo danes negovati in nadgrajevati v navdih in spodbudo, da vedno znova ne obupamo in da to tradicijo v smislu strpnosti, sodelovanja in negovanja naše identitet, ki se preko kulture udejanja, vedno znova spodbujamo in negujemo, saj imamo v njej oporo, da imamo nekaj na kar smo lahko ponosni. Pa naj bo to ljubiteljska kultura in umetnost, ali pa profesionalna raven. To je naša identiteta naša bit in na to smo kot Kamničanke in Kamničani izjemno ponosni. Iskrena vam hvala spoštovani umetniki, kulturniki ter ustvarjalci in čestitke ob slovenskem kulturnem prazniku.«

Tokratna slavnostna govornica, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir pa je povedala: »Ko stojim na kamniškem Glavnem trgu, s pogledom lahko zajamem tisto, kar naše mesto dela drugačnega od vseh drugih mest na svetu: gorsko verigo Kamniških Alp z Veliko planino in njeno edinstveno pastirsko dediščino in do nedavnega neokrnjeno naravo, ki je del naše kulturne dediščine; cerkvi svetega Primoža in Felicijana iz konca 15. ali začetka 16. st., ki sodita med najpomembnejšo stavbno dediščino na Slovenskem s poznogotskimi freskami sv. Treh kraljev in Marijino zgodbo, ki sodijo med najlepše srednjeveške stenske poslikave; staro mestno jedro z rdečimi strehami, zvonik frančiškanske cerkve s samostanom, ki za svojimi zidovi skriva staro zgodovino, skrivnostno malograjsko kapelo iz 12. stoletja, ki najbolj markantno zaznamuje kamniško veduto. Na severni strani slutim mekinjski samostan in ostanke nekdanje bogate industrije, kjer je zdaj možnost za obujanje industrijske dediščine. Na jugu kamniški muzej, ki razkriva lokalno zgodovino, Maistrovo hišo, in knjižnico, ki že dlje časa zaman čaka na obnovo in prostor za bogato knjižnično zbirko in ki nosi ime, ki je razdelilo ne samo kamniško, pač pa tudi slovensko javnost, zato pa povezalo strokovno in umetniško javnost po vsej državi – ime enega najboljših slovenskih pesnikov Kamničana Franceta Balantiča. Iz Kamnika in okolice izhaja precej znamenitih mož in nekaj žena, od Fortunata Berganta, znanega baročnega slikarja, do Rudolfa Maistra, pesnika in generala, od Mihe Maleša, sodobnega slikarja, do Franceta Balantiča, enega najboljših slovenskih pesnikov, in Marije Vere, znane slovenske igralke. V Kamniku najdemo kar dva izvoda Dalmatinove Biblije, bogato bero slovstvene folklore, ki je zdaj že zapisana tudi v nekaj knjigah, tradicijo izdelave in poslikave majolike in še veliko drugega. Pogled na preteklost nas popelje do Narodne čitalnice, ki je bila ustanovljena leta 1868, kjer so gojili gledališko dejavnost, znotraj katere je nastalo tudi Pevsko društvo Lira (1882), ki deluje še danes, dramska šola, Salonski orkester, leta 1906 pa ustanovili prvo javno knjižnico. Kamniško kulturo že desetletja oblikujejo kamniški muzej, zdaj Medobčinski muzej Kamnik, knjižnica, zdaj Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Javni sklad za kulturo, Kulturno društvo Pridenmožic in Mladinski center Kotlovnica, Dom kulture Kamnik, zdaj del Javnega zavoda za kulturo, poleg tega pa še druga ljubiteljska pevska, dramska in druga društva. Poleg zavodov, ki so nosilci javnega interesa in ki so za to tudi ustanovljeni, pa v kulturni prostor dejavno posegajo posamezniki kot organizatorji in tudi kot umetniki, ki pogosto presegajo lokalni okvir na področju glasbe, kiparstva, multimedijske umetnosti, literature, stripa, slikarstva in festivalov. Srečen splet naključij in načrtnega spodbujanja mladih kulturnikov vnaša v naše okolje placemaking, to je ustvarjanje novih prostorov. Problematična ali degradirana okolja dobijo umetniško ali kulturno vsebino in postanejo fizično, socialno in tudi mentalno bolj stimulativna. Odličen primer je kamfestovsko odkrivanje novih prostorov, na primer Barutana in industrijske dediščine. Kakšna pestrost, kakšno bogastvo, kakšna skupnost! Vloga  vseh teh deležnikov je skladna z evropsko kulturno agendo: kultura je vir socialne kohezije in vpliva na okolje ter prinaša spremembe. Če hoče lokalna oblast to spodbujati v korist skupnosti, potem je nujna dogovorjena kulturna politika. Kulturna politika je  način, kako in s kakšnimi sredstvi država ali lokalna skupnost z zakoni, akti ali drugimi razvojnimi dokumenti, s financiranjem, vrednotenjem ali komuniciranjem ščiti in vrednoti kulturno dediščino, različne oblike kulturnega in umetniškega ustvarjanja in prezentiranja. Politika je sinonim za upravljanje, ki je skladno z določenimi cilji. Vedno so posebno pereča vprašanja financiranja in delitve kulture na visoko, na etablirano, ki ima dejansko veljavo, ugled; in na zabavno, subkulturno, manjvredno. Zakaj Modrijani lahko preživijo na trgu, Slovenska filharmonija pa ne? Ali so tudi Modrijani upravičeni do državne podpore za kulturno snovanje? Ali občina potrebuje knjižnico, ki je velik strošek? Ali je strošek za vaška dramska društva ekonomsko upravičen, ko pa je moč obiskati gledališče v prvem večjem mestu? Vsi, ki delujemo na področju kulture, pogrešamo temeljno politično orodje: dialog, dogovor, predvsem pa strategijo, ki naj ne bo le neobvezujoč list papirja, pač pa skupna pot s skupnimi cilji. Potrebujemo  pogum, drzne vizije in podporo. Brez kulturne strategije se nam zdi, da capljamo na mestu, da se investicije odmikajo, da razvoja ni in da zmaguje povprečnost. Prihodnost je nejasna, zato nam zmanjkuje elana in zaupanja, drznosti, vizionarstva, čeprav so v naši skupnosti posamezniki, ki naredijo več, kot je treba, in s svojo ustvarjalnostjo navdihujejo tudi druge. Razvoj kulture in vlaganje vanjo ne more temeljiti na posameznikovi iniciativi in naključjih ali celo političnih preferencah, pač pa na premišljeni kulturni strategiji. Tudi z vidika trajnostnega razvoja je vlaganje v kulturo več kot upravičeno, ker gre za ljudi, njihovo bit, preživetje, smisel, povezanost in vključenost, enakopravnost in sodelovanje. Kultura in umetnost prispevata k ekonomiji in blaginji, čeprav je le malo meril, ki bi lahko natančno izmerila ekonomsko vrednost branja in bralno pismenega prebivalstva, koncerta mestne godbe, ali pouličnega gledališča, ki poveže in združuje ljudi z demokratizacijo kulture. Prav za kamniško knjižnico smo že uporabili tudi ekonomska merila – z metodo  izračuna povrnitve vlaganj smo ugotovili, da knjižnica vsak vloženi evro okolju štirikrat povrne s koristmi, ki jih imajo uporabniki. Umetnost in kultura pa imata tudi druge ekonomske učinke, ki so sicer posredni. Vplivata tako na razvitost družbe, zdravje in socialno plat kot tudi na posameznikovo sposobnost, da družbi nekaj prispeva. Umetnost vpliva na moralo, identiteto in razumevanje, slednje pa je več ko znanje; umetnost je tudi družbena interakcija prav zaradi razvijanja empatije in razumevanja. Ko preberemo roman Zločin in kazen, si lahko pridobimo znanje, da je umor napačno dejanje, in hkrati tudi razumevanje, zakaj je to napačno in kaj je človeška vest. Tudi kulturni turizem je pomembna gospodarska panoga. Sedežnice na smučiščih, veliko bolj zanimivih, kot so velikoplaninska, najdemo marsikje po svetu; neokrnjeno naravo, srednjeveške freske, malograjsko kapelo, majolike in festivale v enkratni, nikjer ponovljeni variaciji, pa ne. Prav drugačnost in posebnost sta znaka kulturne identitete in obujanje dediščine na tej osnovi je marsikje spodbudilo ekonomski razvoj mest. Hkrati je kultura tudi zelo pomemben vir socialnega kapitala. Politična integracija in socialna vključenost sta nujni za vitalnost skupnosti. Oblike socialnega kapitala so zaupanje ali pozitivne vrednote, socialne norme in družbena omrežja, tudi neformalne interakcije, zlasti sodelovanje v različnih kulturnih dejavnostih, prostovoljskih organizacijah ali nevladnih gibanjih. Res je, umetnost in kultura se drugače merita kot šport ali ekonomija, saj dosežki niso merljivi in prevedljivi v številke. Prav tako ni mogoče meriti občutkov ali dojemanj, kaj je lepo in grdo. Tudi grdota ima katarzično, očiščevalno moč. Nietzsche je dejal, da imamo umetnost zato, da kljub grdotam življenja ne propademo. Kultura pa ni le umetnost, je tudi način, kako živimo, kakšne so navade, vrednote, sporočila in delovanje neke skupnosti. Marsikje danes pojejo hvalo umetnikom, ki bodo jutri pozabljeni, danes spregledani bodo spregovorili, ko jih več ne bo. Pretresajo nas spoznanja, da so stvaritelji čudovitih umetniških del lahko slabi ljudje, da so tudi umetniki in kulturniki vpreženi v voz prestiža, političnega obračunavanja, populizma, sovraštva. Moti nas, da o kulturi odločajo birokrati in politiki, skrbi nas, da je kultura le orodje politike. In pogosto tudi je, saj je udobje rednega financiranja vabljivo, prav tako kot je za politiko vabljiv sij umetnikov, ki podpre tega ali onega politika ali njegovo idejo. Kultura in umetnost nista brez ostrih robov, ekscesov, lažne slave in častihlepja. A brez nje ne bi bilo nas, ne bi bilo jamskih slikarij izpred 14.500 let, ne bi bilo piščali iz jame Divje babe izpred 60.000 let, ne bi bilo Picassojeve Guernice, Tolstojevega romana Vojna in mir in ne Balantičeve poezije in vsega, kar nas dela človeške. Nikjer, nikdar in nikoli pa človek ne bo odrešen nenehnega odločanja in moralne presoje, kaj je prav in kaj ne, kaj je lepo in kaj grdo tako za posameznika kot za družbo. Naj presojamo dejanja, in ne tega, ali je slabo dejanje zgrešil naš ali vaš človek. Če je bil to naš, je vse v redu, če je vaš, bomo pa krivdo še poiskali, tako je tudi v kulturi. A kljub temu človekova ustvarjalnost vedno najde pot, človek se mora izražati, zato so nastajale risbe ali pesmi celo v taboriščih, v gulagih, v strelskih jarkih,  na bojiščih, v partizanskih taborih,  med predahom med dvema bitkama  in v drugih skrajnih preizkušnjah. Zato lahko pritrdim Ivanu Cankarju, ki je zapisal: »… Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje sámo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi ...«

Da se za razvoj kulture na Kamniškem ni bati, so dokazali tudi kamniški ustvarjalci Uroš Potočnik, Pavla Zabret, Sabina Gruden, Simon Skalar, Simona Kočar in Nils Rošker. Za glasbeno podlago, vizualije, luč in zvok so poskrbeli Gašper Selko, Kristina Kokalj in Blaž Flerin, za izvedbo dogodka pa Anej Ivanuša, Anja Koleša, Goran Završnik in Primož Jeras. Praktična dramaturgija je bila Anja Bezlova. Po slovesnosti so si obiskovalci lahko ogledali razstavo z naslovom DOM. KINODOM. DOM KULTURE KAMNIK, ki prikazuje zgodovino delovanja kamniškega hrama kulture in si jo lahko ogledate v avli Doma kulture Kamnik.

Več o Prešernovem dnevu na Kamniškem, si lahko ogledate TUKAJ, vljudno pa vabljeni tudi k ogledu Kamniškega kulturnega maratona, ki bo v sredo, 8. februarja 2023, od 13. ure dalje v veliki dvorani Doma kulture Kamnik. Dogodek pripravljajo Kulturno društvo Priden možic, Zavod za kulturo Kamnik in Občina Kamnik. Kamniški kulturni maraton bo letos gostil nekdanje uporabnike Kino doma in Doma kulture Kamnik. V kolikor se nam v živo ne boste uspeli pridružiti, nas lahko spremljate tudi preko spleta, in sicer na spletni povezavi TUKAJ ali TUKAJ.