Slovesnost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti

V dvorani Doma kulture Kamnik se je v ponedeljek, 26. decembra 2022, odvila slovesnost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. V imenu soorganizatorja  slovesnosti Društva Demos na Kamniškem se je zbranim pridružil predsednik Društva Jože Berlec skupaj s poslancem Državnega zbora mag. Matejem Toninom, občinskimi svetnicami in svetniki, častnima občanoma ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik in zastavonoši. Tokratni slavnostni govornik je bil predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.

Pred 32. leti smo bili postavljeni pred zgodovinsko nalogo, da sebi in svetu dokažemo, da smo kot narod pripravljeni zaživeti v lastni, neodvisni državi in da znamo in zmoremo poskrbeti za svojo prihodnost. Ni nas bilo strah, saj smo samozavest črpali iz povezanosti in jasne usmeritve skupnemu cilju. Z Zdravljico je Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Anice Smrtnik napovedal začetek slovesnosti, ob tem pa so posebno noto dodale zastavonoše veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik.

V imenu organizatroja slovesnosti, Društva Demos na Kamniškem, je k uvodni besedi pristopil njegov predsednik Joško Berlec, ki je strnil svoje besede: »Spoštovani poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin, spoštovani predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, spoštovane občinske svetnice in svetniki, predsedniki veteranskih združenj in ostali častni gostje, spoštovane občanke in občani Kamnika, lepo vas pozdravljam na proslavi ob državnem prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je skupaj z Občino Kamnik pripravilo Društvo Demos na Kamniškem. Danes mineva 32 let od dneva, ko smo razglasili rezultate plebiscita in tako postavili temelje za oblikovanje naše države  Slovenije in zato praznujemo državni praznik dneva samostojnosti in enotnosti. V posebno čast mi je, da je danes med nami predsednik osamosvojitvene – DEMOS-ove vlade, ki pa je bil že spomladi leta 1990 tako daljnoviden in povezovalen, da je v vlado sprejel tudi ministre takratne opozicije – oblikoval je nekakšno vlado Slovenske enotnosti, kar po njem ni storil še nihče. S tem dejanjem je nakazal, katera bi bila prava smer politike v Sloveniji – ne le »naši«, ampak primerni vodje in prepričan sem, da nam bo v svojem nagovoru povedal marsikaj zanimivega in tudi povezovalnega, kar imajo danes žal nekateri najvidnejši politiki le v besedah, dejanja pa kažejo drugače. Spoštovane občanke in občani, v imenu Društva Demos na Kamniškem vam ob našem slovenskem prazniku iskreno čestitam in želim, da ga slovesno praznujete. Smo v božičnem in prednovoletnem času in zato vam vsem skupaj želim blagoslova, miru, zdravja, sreče in veselja v teh dneh in pa seveda v novem letu. Hvala vam vsem za lepo udeležbo na tej proslavi in pa seveda vsem nastopajočim, praporščakom in ne nazadnje dr. Marjeti Humar, ki je tako kot vsako leto, pripravila to proslavo. Hvala in srečno.«

Ob tej priložnosti je zbrane pozdravil tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin, ki je dejal: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo. To so bile tiste slavne besede dr. Jožeta Pučnika na dan, ko se je vedelo, kakšen je bil izid plebiscita. Plebiscit, ki je dal zelo jasno navodilo takratni slovenski politiki, če želite bolj natančno, takratni Peterletovi vladi, kaj ljudstvo pričakuje, da se bo zgodilo v prihodnje. Ampak pot do tega plebiscita in njenega rezultata je bila trnova in odraža tudi to slovensko posebnost, da smo Slovenci različni in bomo takšni različni vedno ostali tudi v prihodnosti. In sporočilna vrednost današnjega praznika je, da kadar koli smo se Slovenci v preteklosti osredotočili na stvari, ki nas povezujejo, takrat smo uspešni. Vedno smo bili in tudi bomo v prihodnost različni, vedno pa se da najti skupni imenovalec, ki nas bo tako tesno povezal, da nas bodo te razlike bogatile, nas naredile še močnejše za to, da bomo dosegli svoje cilje.« O opisu dogodkov, povezani s plebiscitom, pa še dejal: »Vsi so slutili, da bo izid dober, nihče pa ni bil popolnoma prepričan, kakšen bo rezultat. In odziv je bil res neverjeten. Kar 93,7 odstotka volilnih upravičencev se ga je udeležilo, med katerimi se jih je 95 odstotkov odločilo, da želi živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Če potegnete pod črto, med vsemi Slovenci, ki so takrat živeli na našem ozemlju, se je kar 88,5 odstotka odločilo, da želimo živeti v samostojni in neodvisni republiki. Politika je dobila jasno navodilo, vse kar je sledilo čez šest mesecev, je zgodovina. Prav ta sporočilnost današnjega praznika naj odmeva tudi v prihodnjem letu. Ker tudi danes Slovenijo čakajo številne preizkušnje.  Znova smo pred tisto ključno točko, ali se bomo osredotočali na stvari, ki nas delijo, ali pa na tiste stvari, ki nas povezujejo. Jaz verjamem in tudi sam bom gledal na to, da bomo iskali skupne kazalce in potem se vsekakor lahko veselimo prihodnjih uspehov. Ker pa je današnji praznik tudi točka, ko potegnemo črto pod preteklo leto, naj vam namenil še naslednje misli. Letošnje leto je bilo zelo posebno leto, leto polno volitev in referendumov. Prihodnje leto bo leto izzivov. In danes sem tukaj pred vami tudi zaradi neljubih okoliščin, županu Mateju Slaparju se je namreč zgodila smrt v družini in me je zato zelo lepo poprosil, da danes nastopim danes tudi v njegovem imenu ter ga opravičim, da vam sporočim, da vas ima od srca rad in vam je resnično hvaležen za izjemno in neverjetno podporo, ki jo je bil deležen na lokalnih volitvah. Več kot 70 odstotkov je bilo takih, ki smo ga podprli, kar sam čuti kot veliko odgovornost za vse izzive, ki občino Kamnik čakajo tudi v prihodnosti. Sam verjame, da mu bo vse te izzive z vašo pomočjo uspelo premagati. Ob koncu vam želim vse dobro, predvsem veliko zdravja, kanček sreče in da bo naše življenje v vseh teh nepredvidljivih trenutkih predvsem predvidljivo. Vse najboljše Slovenija.«

Slavnostni govornik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je povedal: »V izredno veselje in čast mi je, da lahko skupaj z vami praznujem ta praznik, dan do katerega še spomladi pred 32 leti niso vsi verjeli. Dan, za katerega so nam zlasti tuji obiskovalci, da je nemogoč, se to ne more zgoditi, ker nas nihče ne bo podprl. Dovolite mi, da se malce spomnim, kako smo prišli do plebiscita. Zakaj nam je pred dobrimi 30 leti uspelo, potem ko nismo nikoli pozabili, kot nam govori sam Prešern, da smo imeli nekoč nekega kralja po imenu Samo, da smo imeli svobodno Karantanijo, v kateri so svobodni predstavniki ljudstva v slovenskem jeziku prenesli na novega kneza, imeli smo program zedinjene Slovenije, ki ni bil dovolj, da bi lahko živeli takrat v monarhiji kot ena enota. Imeli smo Majniško deklaracijo leta 1917, ki tudi ne bi mogla voditi v slovensko državo. Vemo, da smo imeli za nekaj dni državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je potem spravila skupaj s Karadžordževići in smo dobili Kraljevino Jugoslavijo, ki je kmalu postala diktatura. Vemo, kaj se je dogajalo potem v drugi svetovni vojni. Ljudje niso bili na plebiscitu vprašani, ali so za revolucijo, so pa bili vprašani za svobodo. In za svobodo so bili tudi pred dobrimi 30 leti. In v čem je razlika, da smo od sanj prešli v resničnost in dostojanstvo suverene slovenske države, tudi demokratične? Predvsem je bila razlika v tem, da smo imeli to pot prvič podlago v ljudski volji. Prej smo imeli sanje, želje, pričakovanja, izjava in podobno. Glavna in bistvena razlika je v tem, da so bili ljudje 8. aprila 1990 na prvih demokratičnih volitvah po 2. svetovni vojni pred izbiro, ali samostojna Slovenija (program, ki ga je ponujal DEMOS, koalicija šestih strank, ki je bila izredno močna tudi v Kamniku), ali naprej s Slovenijo v nekoliko spremenjeni Jugoslaviji. Trdim, kot politik, državljan in malce zgodovinar, da ne bi imeli nobenega plebiscita, če ne bi takrat, tudi s pomočjo domoljubov in demokratov v Kamniku, zmagal DEMOS z državotvorno idejo. Dovolite, da se tudi pri vas spomnim, kako je šla ta zmaga centralistom v Beogradu, zlasti pa Jugoslovanski ljudski armadi. Na dan izvolitve moje vlade, ko prejšnja vlada ni več delovala nova pa še ni, so pobrali več ali manj vso orožje slovenski Teritorialni obrambi. V nekaterih enotah so rešili nekaj orožja, a zelo malo. Mi smo takrat razumeli, kaj to pomeni in vzeli to za vojno napoved. Naslednji dan smo začeli priprave za odpor, za obrambo, če bo to treba. In imeli smo prav. Vzpostavljati smo začeli svojo vojsko v okviru nekdanjih struktur in nekdanjih simbolov, v Kočevski reki so imeli fantje, ki so bili pripravljeni dati vse za Slovenijo, stare simbole tudi rdečo zvezdo. Nismo provocirali in bili smo pripravljeni. Teden pred plebiscitom smo pokazali postroj v Kočevski reki, za katerega sem prepričan, da je prispeval k dobremu rezultatu. Že poslanec Tonin je omenil Miklavžev dan, ki mu je težko verjeti. Menjali smo sistem, menjali smo državo, ampak DEMOS je želel delati vključujoče in je povabil pred plebiscitom na pogovor takratno opozicijo in zmenili smo se, kako bomo šli na plebiscit. Podpisali smo sporazum, ki so ga popisali vsi predsedniki takratnih demokratičnih strank in vsi predsedniki poslanskih skupin, v okviru katerega smo se dogovorili, kako gremo na plebisciti in zakon o plebiscitu je bil sprejet brez glasu proti. Kaj je bilo z datumom za plebiscit. Pred nedavnim sem srečal Iva Daneuova, ki je v imenu socialistov takrat dal ta predlog, ampak večina, ko jo je imel DEMOS, je imel zakonodajno večino, imel pa je tudi v rokah vlado, kar je bilo bistveno, da smo lahko sami to uresničili, on je predlagal plebiscit že prej, ampak DEMOS je želel iti po ustavni poti. Mi smo želeli dati ustavo na plebiscit, ampak ker je na jugu postalo zelo vroče, smo presodili, da je treba zadeve pospešiti, zato je prišlo do znamenite odločitve Pučnika, da bo plebiscit 23. in bil je, spominjam se tistih časov zelo živo. To je bil premik, ki je potrdil voljo, ki se je izkazala aprila. Zato trdim, da brez aprila ne bi bilo decembra. Vlada ni takrat šele začela, ampak je imela takrat pripravljen že rezervni denar, ki je bil že natisnjen za primer, če bi se začele represalije. Potem je šest mesecev teklo zelo hitro, pa smo vendarle še maja po državnem radiu poslušali: »Dober dan žalost, travo bomo jedli.« Kot predsednik vlade nisem te ljudske enotnosti, ki se je pokazala na plebiscitu, čutil, ko je bilo treba pripravljati ključne zadeve. Vesel sem in tudi hvaležen vsem na Kamniškem, ki so takrat podprli to smer in jo podpirajo tudi kasneje. Vesel sem, da nam je ta zgodovinski met uspel. Vesel sem, da smo dosegli skupaj. Bila so nagajanja, a lahko rečemo, da smo kot narod ta premik opravili skupaj in rekel bi, da smo ga opravili z odliko, zato ga lahko tudi praznujemo. Vesel sem, da je gospod Berlec omenil, kako je takrat delala vlada. Rekel bi, da sem res vodil vlado narodne enotnosti po strukturi sodeč in to je bil poseben čas, ko nas je držal skupaj cilj in različnost ni bila tako pomembna, kot je bila enotnost. Danes se mi zdi, da je malce drugače. Jaz uživam v različnosti, ta bogati, ne maram pa razdeljenosti in polarizacije. Mislim, da osamosvojitev in tudi plebiscitni čas ostajata navdih za tisto, kar bi morali skupaj še narediti. Časi niso enostavni, nedaleč od nas vihra vojna, nedaleč od nas je padlo brezpilotno letalo srdi Zagreba, skratka situacija se lahko, žali bog, še vedno spremeni na slabše. V takšnih situacijah ni dobro biti razdeljen, je dobro kaj pozabiti in se usmeriti v tisto, kar lahko pelje naprej. Želim vam, da praznujete ta dan vsako leto, je dan, ki je pomenil pomembno stopnjo na poti našega odločanja. Imeli bi lahko 100-odstotni izid na plebiscitu, če ne bi bili sposobni izvršiti volje ljudi. Vesel sem, da smo bili tega sposobni in imam tiste čase v posebnem spominu.«

Za preplet misli in besed so poskrbeli Barbara Božič, Matic Maček, Nejc Rajter in Neža Močilnikar, za glasbeno popestritev Mešani pevski zbor Odmev Kamnik, kantavtor Daniel Artiček – Dane, godalni kvartet Emona in Trio Jutro, za recitacijo pa Rok Bohinc. Scenarij je zasnovala dr. Marjeta Humar, za režijo je poskrbel Boštjan Štorman, tehnično podporo pa je izvedel Dom kulture Kamnik. Pogostitev po slovesnosti so pripravile članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda.