Volilni zbor Občinskega sveta Občine Kamnik

Popoldan je v Sejni dvorani Občine Kamnik potekal volilni zbor Občinskega sveta Občine Kamnik o določitvi kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije in o volitvah predstavnikov občine Kamnik v volilno telo volilne enote.

Prisotnih 26 članov Občinskega sveta Občine Kamnik je v uvodu prisluhnilo predstavitvi kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije Mateja Slaparja. Sledil je sprejem Sklepa o imenovanju volilnega odbora, in sicer v sestavi Nives Matjan (predsednica), Robert Prosen (član) in Ivanka Učakar (članica), v tej točki je bil sprejet amandma, da se namesto Cvetke Slapnik določi novo članico, in sicer Ivanko Učakar.

Volilni odbor je nato izvedel tajno glasovanje, po preštetih glasovnicah pa je bilo ugotovljeno, da je za kandidata za volitve člana Državnega sveta na volitvah v Državni svet, ki bodo potekale 23. in 24. novembra 2022, določen Matej Slapar, in sicer s 26 glasovi za. 

Na volilnem zboru je potekalo tudi tajno glasovanje o predstavnikih občine Kamnik v volilno telo volilne enote št. 2. Po preštetih glasovnicah je bilo ugotovljeno, da so bili izvoljeni naslednji predstavniki: Edis Rujović ( 25 glasov), Karla Urh ( 23 glasov), dr. Janez Rifel ( 22 glasov), Matija Sitar Močnik ( 22 glasov), Aleksander Uršič ( 22 glasov), Anton Tone Smolnikar ( 21 glasov).

Kaj je Državni svet Republike Slovenije?

Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz:

• predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi) in
• predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi).

Interese, ki pokrivajo  vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov:

• 4 predstavniki delodajalcev,
• 4 predstavniki delojemalcev,
• 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev,
• 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti,
• 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih interesov iz delovanja Državnega sveta je zakonodajalec določil, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v Državnem svetu, in tako ohranjajo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopajo.

Sestava Državnega sveta naj bi nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek. Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in gospodarske interese. Njegov položaj in njegova struktura zato narekujeta ustrezni volilni sistem, ki je različen od sistema volitev v Državni zbor. Temeljne razlike so v načinu volitev, v volilni pravici, v vlogi političnih strank, v sistemu razdelitve mandatov ter mandatni dobi.
 
Volitve v Državni svet ne ureja Ustava Republike Slovenije, ampak zakon, ki ga sprejme Državni zbor z absolutno dvotretjinsko večino. Volitve so posredne prek ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnostih. Posredne volitve omogočajo tesnejšo povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve. Prav iz tega razloga pri takih volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Volijo jih predstavniška telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo. Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov.