Predstavitev Kamniškega zbornika št. XXVI/2022

Župan Matej Slapar se je včeraj, v ponedeljek, 12. septembra 2022, na gradu Zaprice udeležil predstavitve Kamniškega zbornika št. XXVI/2022. Kamniški zbornik sodi med knjige, ki ne zastarajo. Namenjen je raziskovalcem kamniške preteklosti in je ena maloštevilnih knjig, kjer so na voljo raznovrstni podatki o kamniški občini ter njenih občankah in občanih. Pri nastajanju sodelujejo posamezniki različnih generacij, člani uredniškega odbora so prebrali prispevke, skrbno pa jih je uredila glavna urednica dr. Marjeta Humar. Objavljenih je 51 recenziranih prispevkov, Kamniški zbornik pa je bil izdan v 700 izvodih.

V imenu Medobčinskega muzeja Kamnik je ob predstavitvi zbrane pozdravila direktorica mag. Zora Torkar, nato pa besedo predala županu Mateju Slaparju, ki je ob tej priložnosti dejal: »Lepo pozdravljeni v imenu Občine Kamnik. Kamniški zbornik, 26 edicij je že bilo, zadnjih 17 edicij pa ureja glavna urednica dr. Marjeta Humar, in vsak posebej odseva zgodbe Kamničank in Kamničanov, organizacij in ljudi. Zapis ostaja bogata dedščina za prihodnje generacije. Gre za pomembno delo in to priča tudi dejstvo, da ste danes zbrali v tako velikem številu. Iskreno sem hvaležen vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju zbornika-zapisa v zgodovini časa, ki nam bo ostal za vedno. Imel sem to čast, da sem ga lahko prebral že pred vami in vam zagotavljam, da se v njem zapisane izjemne zgodbe, in sicer take, ki predstavljajo delo ljudi ali pa našo dedščino. Iskrena hvala urednici, avtorjem in uredniškemu odboru.«

Glavna urednica Kamniškega zbornika dr. Marjeta Humar se je iskreno zahvalila uredniškemu odboru in vsem avtorjem, ki so prispevali članke v Zborniku, nato pa opisala nastajanje in njegovo bogato vsebino. Mesto v letošnji številki imajo prispevki Občina Kamnik v letih 2020 in 2021; Monitoring izvirskih in izlivnih voda pod Velikoplaninsko planoto in problematika onesnaževanja podzemnih voda v Kamniško-Savinjskih Alpah; Usihajoče vode naših Alp: kako (pre)živeti z manj; Mineraloška dediščina s prelaza Kozjak v Tuhinjski dolini; Dnevni metulji (Lepidoptera: Papilionoidea) območja občine Kamnik; Stara cerkev sv. Neže na Selih pri Kamniku; Kamniško območje v prvih mesecih okupacije leta 1941 v luči nemških arhivskih virov; Konverzija podjetja KIK v novo poslovno cono v Kamniku in vloga vojske; Kulturna politika v Kamniku: Honos alit artes! Čast umetnosti; Prenova fasade hiše Maistrova ulica 2 v Kamniku; Metodološki pristopi k zgodbam o Veroniki z Malega gradu; Maistrova pot; Bibliografija serijskih publikacij na Kamniškem; Spomini na bitko v Trzinu; : Tajno skladišče orožja Policijske postaje Kamnik v Uršulinskem samostanu Mekinje med osamosvojitveno vojno; Uršulinski samostan v Mekinjah in osamosvojitev Slovenije leta 1991; Moji spomini na slovensko osamosvojitev; Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik od osamosvojitve do danes; Medobčinski muzej Kamnik od osamosvojitve do danes; Vojna nikoli ni dobra za nič in nikogar; Pri pouku načeloma govorimo samo nemško“ Vpogled v didaktiko nacistične šole na zasedenem Gorenjskem; Pri pouku načeloma govorimo samo nemško“ Vpogled v didaktiko nacistične šole na zasedenem Gorenjskem; Pod skalo gospodari že četrti rod Resnikov; Zgodba o Malograjskem stolpu; Kamniška kultura v času pandemije kovid-19; Obnova glavnega oltarja v župnijski cerkvi Marije; Planinci smo dober vir energije; Jacó in Izaque sta že povsem Kalala Kalala. V poglavju ob jubileju pa so objavljeni članki 20 let delovanja Kluba gorskih tekačev Papež; Gorsko reševanje na Kamniškem. Društvo Gorska reševalna služba Kamnik in Žlahten spomin. 110 let delovanja KUD Motnik.

Tako kot je že običajno, so predstavljeni likovni ustvarjalci in njihova dela, tokrat so to Ferdo Mayer, ki je znanje sprva predajal na Gimnaziji v Mariboru, nato pa Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik, slikarka Mira Resnik, akademska slikarka, ki se je rodila v Kamniku, kjer tudi živi ter Stane Balantič, ki je slikar samouk, zavezan nadrealizmu, ki mu nudi ustvarjalno širino za lasten umetniški izraz, v katerega ujame tegobe sodobnega sveta. Spomnili smo se tudi Gordane Kunaver, saj je letos minilo 30 let od njene smrti, mesto v zborniku so našle pesmi pesnic in pesnikov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, ki so mala pesniška zbirka in poskus ter dokaz, da mladi razmišljajo, čutijo in občutijo, to pa zapišejo in prelijejo v poetični jezik.

V poglavju osebnosti smo ob Heleni Koder, avtorici dokumentarnih filmov, varuhu tunjiških zgod Ivanu Nograšku, o Leopoldu Maksimiljanu Raspu se je pisalo ob 280. obletnici njegove smrti, predstavljena je zgodba o Francu Ksaverju Pircu, Klavdiji Žvokelj Gabrijelčič in Aniti Maze. Pripravljen je bil tudi zapis o Gregorju Mali ob 120-letnici rojstva kamniškega pesnika in duhovnika ter o akademiku Ernerstu Mayerju ob njegovi stoletnici rojstva.  Glasnik prezrtih, pozabljenih in zamolčanih je prispevek ob prvi obletnici smrti Franca Pibernika, ob 90-letnici rojstva dr. Toneta Cevca pa besedilo obravnava delo in življenje kamniškega etnologa in specialista za alpsko kulturo.  V letu 2020 nas je zapustil dolgoletni član Uredniškega odbora Kamniškega zbornika Božidar Drovenik, ki je bil evropsko priznan strokovnjak za hrošče.

V spomin na tiste, ki so nas v preteklih dveh letih na žalost zapustili, pa je poglavje V spomin namenjen zapisu profesorici Tini Romšak, ki je mnogim generacijam privzgajala do pisane in govorjene slovenske besed ter gledališke in recitatorske izraznosti. Prispevek o globoki osebni izpovedi o prerani smrti Ive Ciglar pa nosi naslov Iva, nekaj ti moramo še povedati …

Za kulturno popestritev včerajšnje predstavitve so poskrbeli Ivona in Sofija Lederer ter Miha Nagode.