Tik pred pričetkom tradicionalnega in hkrati jubilejnega festivala 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine je v Grajskem gostišču Stari grad nad Kamnikom včeraj potekala novinarska konferenca, kjer so zbranim predstavnikom lokalnih in nacionalnih medijev župan Občine Kamnik Matej Slapar, vršilec dolžnosti Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec ter koordinator programa Tone Ftičar podali zadnje informacije ter povzeli glavne novosti letošnjega jubilejnega tridnevnega festivala. Z vrsto dogodkov, ki bodo v središču Kamnika potekali od 9. do 11. septembra letos, bo obeležen spoštljiv jubilej, 50-letnica te prireditve. Tudi to pot je osrednja pozornost namenjena oblačilni dediščini, spremljani z vrsto nastopov uglednih folklornih društev, godčevskih in pevskih zasedb ter drugih skupin, ki bodo poskrbele tudi za zabavo in razvedrilo. Seveda pa bodo pozornosti vredni tudi drugi nastopi na glavnem odru, sejem domače in umetnostne obrti ter druge ponudbe na ulicah prazničnega Kamnika. Vrhunec prireditve, ki si je z leti pridobila prepoznaven festivalski značaj, bo tudi tokrat nedeljska povorka okrog dva tisoč folklorno kostumiranih udeleženk in udeležencev, ki se bodo ob 15. uri podali na pot predstavitve obiskovalcem po starem delu mesta. Posebnost, ki naglaša jubilej, je predstavitev »50 podob slovenske oblačilne dediščine«, ki si jih bo ogledal tudi slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
»Kamničanke in Kamničani smo v našem kraju ponosni na zgodovino, naravno in kulturno dediščino. Posebno pozornost in čut za ohranjanje preteklosti ter prenašanje v sedanjost namenjamo področju etnološke dediščine ter vsem običajem, ki so s tem povezani. Negovanje teh pomembnih delov slovenske identitete ni samoumevno in tudi s prireditvami, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ohranjamo ta košček slovenstva za naše zanamce. Žal nam razmere v lanskem letu niso dopuščale, da bi slovesno zaznamovali pomemben jubilej, 50. izvedbo festivala, ki je znan širše v slovenskem prostoru, a je organizacijski odbor za vas pripravil pester izbor dogodkov, ki bodo letos od 9. do 11. septembra poudarjali običaje, plese, pripadnostni kostum, glasbo in še kaj. Tudi z zapisi ohranjamo tako pomemben del naše, slovenske identitete. Med njimi naj omenim publikacijo, ki je nastala v lanskem letu z naslovom Pokažem se fantu v pisanem gvantu. Veseli bomo, če se nam pridružite v čim večjem številu in s tem pokažete, da vam je mar za ohranjanje dediščine. Za vas organizator Zavod za turizem in šport Kamnik skupaj z organizacijskim odborom in koordinatorjem programa Tonetom Ftičarjem pripravlja pester nabor različnih prireditev, katerih rdeča nit bodo zgodovinski prikaz, pokrajinske značilnosti in prikaz elementov pripadnostne noše. Poleg tega pa se bodo zvrstili tudi številni koncerti in sejem domačih obrti. Slovenska kulturna dediščina je unikat, zato jo je treba negovati, ohranjati in tudi nadgrajevati. Z nadgrajevanjem jo tako približujemo širšemu krogu ljudi, vseeno pa je treba pri tem upoštevati in spoštovati delo preteklih generacij, ki so tudi skozi pripadnostne kostume oblikovale sporočilo kulturne dediščine. Veseli smo, da bo častni pokrovitelj jubilejnega dogodka, predsednik republike Slovenije Borut Pahor ob koncu povorke nagovoril vse obiskovalke in obiskovalce. S programom tridnevnega festivala si prizadevamo, da bo vsak od obiskovalcev navdušen, zadovoljen in bo dobil nekaj za sebe ter se navdušil nad prikazom naše dediščine, ki je še kako pomembna za ohranjanje slovenstva. Z veseljem pričakujemo petkovo uradno odprtje festivala ob 17. uri, ki ga bo tradicionalno spremljal nastop Mestne godbe Kamnik in Društva kamniških mažoretk Veronika. Tekom cele sobote bodo na Glavnem trgu zanimivi in vabljivi dogodki. Obiskovalce, ki bodo prišli v Kamnik, vabimo, da nas obiščejo tudi po novi kolesarski poti, ki smo jo sedaj naredili iz Ljubljane do Kamnika. V petek in soboto pa so obiskovalci vabljeni, da v naše mesto pridejo kar z vlakom. Dobrodošli v Kamniku in dobrodošli na jubilejnih, 50. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine,« vabi na festival župan Občine Kamnik Matej Slapar.
»Za Kamnik ima festival izjemen pomen, kar je prepoznal tudi poznani tuiji medij The Guardian, ki je leta 2019 uvrstil naš festival med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi, kar je res fantastičen dosežek. Verjamem, da bomo v naslednjih letih festival lahko še nadgradili in ohranili njegovo veljavo – vsekakor se pri 50-ih zagotovo ne bomo ustavili. Organizacijo dogodka je tudi letos prevzel Zavod za turizem in šport Kamnik. Znanja, ki so potrebna za organizacijo takšnega festivala, presegajo notranje zmogljivosti zavoda, zato smo k sodelovanju povabili zunanje strokovnjake in ostale kamniške zavode. Izredno veliko vlogo ima ves čas Javni sklad Republike Slovenije in kulturne dejavnosti – območna izpostava Kamnik, v okviru katere nam pomaga prav Tone Ftičar. Posebna zahvala za pomoč pri organizaciji gre zavzeti ekipi Javnega zavoda za kulturo Kamnik, pomoč pa sta nudila tudi Medobčinski muzej in Knjižnica Franceta Balantiča. Zahvaljujemo se tudi Turizmu Ljubljana, ki je omogočil zunanjo razstavo narodnih noš na Krakovskem nasipu s katero lepo vabi prebivalce Ljubljane in turiste na prihajajočo jubilejno prireditev v Kamniku. Lep dokaz, da se v Kamniku zavedamo pomembnosti tega festivala je tudi medsebojno sodelovanje med zavodi, šolami, kulturnimi in turističnimi društvi, Občino Kamnik, Mladinskim centrom Kotlovnica. Še posebno sem letos vesel vseh prostovoljcev. Organizacija takega festivala je zelo široka, zato nam bodo znotraj povorke pomagali učenci in dijaki kamniških šol ter predstavniki kulturnih društev, pevskih zborov, in sicer bodo pomagali pri razločevanju in označevanju narodnih noš. Nosili bodo table, katera skupina jim sledi v povorki. Poleg teh prostovoljcev pa imamo še izkušene prostovoljce, ki so pravi navdušenci nad narodnimi nošami in so že v preteklih letih pomagali pri formaciji same povorke. Zelo smo veseli, da nam letos pomagajo v tako velikem številu. Skupaj imamo skoraj 100 prostovoljcev. Povorko bo sestavljalo okoli dva tisoč udeležencev. V okviru tega bi se rad zahvalil njihovi koordinatorki Nuši Lesjak, ki je z ekipo svojih prostovoljcev priskočila na pomoč, da bo povorka potekala tekoče in da bodo noše razvrščene ustrezno. Glede na izkušnje s povorko, ki jih ima iz preteklih let, verjamem, da bo povorka fantastična. Seveda ob koncu vsakega dneva pripravljamo tudi zabavni del programa, ki bo navdušil obiskovalce. Toplo vabljeni na koncert Dejana Vunjaka z Brendijevimi barabami, Modrijanov ter kamniških ansamblov Viharnik, Domačini in Šus. Še enkrat se vsem občanom in občankam Kamnika zahvaljujemo za razumevanje in podporo pri organizaciji,« pravi vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec.
»Letos je potreben poseben komentar največje novosti letošnje izvedbe povorke narodnih noš in sicer, da smo se zavestno odrekli gostovanju tujih folklornih skupin – nikakor jih ne omalovažujemo, preziramo ali zanemarjamo – temveč naša odločitev temelji na samozavedanju, da končno naredimo prireditev, ki bo predstavila našo lastno podobo s tem, da se spoznamo, vidimo, vrednotimo najprej sami in da to pokažemo tudi tujcem. Ta odločitev bo za mnoge veliko presenečenje – namreč s tem se odmikamo od stereotipa, zgolj ene ali morda dveh ali treh poznanih slovenskih noš - z željo širiti poznavanje noš tudi drugih slovenskih pokrajin. Torej letos med nastopajočimi – bodisi v petkovem, sobotnem ali nedeljskem programu in nedeljski povorki – ni tujih skupin, razen ene iz pobratenega mesta Trofaiach. V drugem delu pa so se v povorko pridružili tudi udeleženci nekaterih v Sloveniji delujočih manjšinskih skupnosti. Naj povem, da v drugem delu povorke sodelujejo bodisi turistična in kulturna društva, različne interesne skupine, ki so se med seboj povezale, tudi konjske vprege in slovesno okrašeni vozovi z narodnimi nošami ter značilni zapravljivčki. Vsi predstavljajo tudi način prevoza narodnih noš, zlasti pa predstavljajo nek slovesen zunanji prikaz, da ne gre za navaden dogodek, temveč nekaj posebnega. Omenil bi podrobnost, ki ni zanemarljiva in sicer segamo tudi v čitalniški čas, kjer je kamniška narodna čitalnica, ustanovljena v letu 1868, imela že odsek ljubiteljev narodnih noš in je v svojih prostorih v stavbi narodne čitalnice – danes znani kot Kavarna Veronika - v letih 1898 in 1908 dvakrat pripravila razstavi narodnih noš za predstavitev te vrste dediščine, za popularizacijo in pa seveda za nagovor tistim, ki bi se jim pridružili, kajti to je bil pomemben čas, ko je tovrstno izkazovanje slovenstva predstavljalo – če uporabim zelo blago besedo - jez proti tedaj, tudi v Kamniku, zelo prodirajočem ponemčevanju. Torej narodna noša je že takrat predstavljala – čeprav se lahko danes morda kdo posmehne ob njeni simbolni vlogi – nekaj, kar je jasno in nezgrešljivo pričalo o tem, da gre za ljudi, ki imajo narodno zavest in to tudi jasno, vidno in glasno izpričujejo. Novost letošnje izvedbe povorke je tudi prestavljena VIP tribuna na Glavni trg, kjer nas bosta nagovorila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in župan Občine Kamnik Matej Slapar. Da bodo gledalci povorke čim bolj tekoče seznanjeni s potekom same povorke, smo se letos odločili kar za štiri komentatorje povorke na štirih lokacijah, in sicer prvi bo opisoval povorko na začetku Šutne pri rojstni hiši Rudolfa Maistra, drugi pred Samčevim prehodom na vrhu Šutne, tretji na glavnem prizorišču pri odru na Glavnem trgu in četrti na Trgu talcev pri spomeniku Rudolfa Maistra. V prvem delu povorke imamo razločevalne lastnosti med posameznimi tipi noš, to je predstavitev petdesetih tipov oblačilne dediščine na Slovenskem, kjer je angažiranih 35 folklornih skupin od akademskih do drugih, ki avtentično predstavljajo svoja okolja. Drugi del povorke pa predstavljajo tista turistična in druga društva, ki jih sestavljajo predvsem ljubiteljice in ljubitelji, ki sicer nimajo strokovnega vodstva. Drugi del povorke bo označen z informacijami, kdo so in od kod prihajajo ter iz katerega obdobja izhaja njihova oblačilna dediščina. Del dediščine, ki jo morda slabo poznamo, je umeščanje strunskih glasbil v tradicijo in pa zavest, da so bile od strunskih glasbil v Sloveniji doma zlasti tamburice. Sicer pride skupina z mandolinami, vendar doživetje ne bo nič manj zanimivo. Tukaj odstopamo od tradicionalne harmonike – razvoj gre v zanimivo smer in nekatere pojave znotraj tega je potrebno brzdati, zlasti, če se poslužujemo simbolnega imaginarija slovenske narodno zabavne glasbe s poudarkom, da harmonika ni edini prepoznavni instrument slovenske glasbene dediščine in temu skušamo nameniti nekaj poudarkov tudi na letošnji jubilejni prireditvi z raznolikostjo ter vključevanjem tudi drugih glasbil. Če se malo pošalim – eden od veliki poznavalcev, zlasti pa ohranjevalcev zgodnje glasbe na slovenskem, Janez Jocif, predlaga, da bi v bližnji prihodnosti vključili v spored tudi slovenski ljudski instrument, ki se mu reče dude – preprosto. Piščal je bila s tehnološkim razvojem posodobljena in ni nič manj ali bolj slovenska kot je na Škotskem. To so zelo zanimiva dognanja. S takšnimi umeščanji širimo obzorje, ne da bi ponarejali neka dejstva. To se mi zdi zelo zanimivo, ker na prvi pogled človek kar ostrmi in reče, da to ni možno. A vendar je v naši ljudski dediščini še mnogo drobcev, ki jih ne poznamo in se jih premalo zavedamo. Osnovne informacije o programu in pa o sami strukturi povorke si lahko ogledate na spletnih straneh visitkamnik.com in narodnenose.si in pa na zloženkah, ki vas čakajo na TIC točki na Glavnem trgu,« je povedal Tone Ftičar, koordinator programa jubilejnega festivala 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku.
Pestro dogajanje v Kamniku se prične v četrtek, 8. septembra ob 18. uri z odprtjem spremljajoče razstave v Galeriji Miha Maleš, in sicer z naslovom Preplet: barvitost in vzorci, razstava del s folklornimi motivi Mihe Maleša in tradicionalnih kamniških majolik.
Hkrati vas prijazno vabimo na zunanjo Razstavo Čudenje nad lepoto, rokodelstvom, spretnostjo in estetiko oblačil iz preteklosti na Krakovskem nasipu v Ljubljani, ki bo na ogled do 16. septembra. Zahvaljujemo se partnerju Javnemu zavodu Turizem Ljubljana, ki je v celoti omogočil razstavo.
Festival bo v petek, 9. septembra, ob 17. uri na glavnem odru na Glavnem trgu tradicionalno odprl župan Občine Kamnik Matej Slapar.
Organizatorji so poskrbeli za večerno zabavo, tako bo v petek, 9. septembra, obiskovalce zabaval Dejan Vunjak & Brendijeve barabe; v soboto, 10. septembra, nas bodo razveseljevali priljubljeni Modrijani; v nedeljo, 11. septembra pa bo praznično druženje s Podokničarjem in kamniškimi lokalnimi glasbenimi skupinami Viharnik, Domačini in Šus.
Za sveže novice o 50. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine spremljajte facebook stran Dnevi narodnih noš oziroma spletno stran narodnenose.si.
V času 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne deščine bo veljala sprememba prometnega režima, o kateri lahko preberete TUKAJ.
PROGRAM 50. DNEVOV NARODNIH NOŠ – FESTIVALA OBLAČILNE DEDIŠČINE V KAMNIKU
ČETRTEK, 1. september – 15. september 2022, Turistično informacijski center, Glavni trg 2
ČETRTEK, 8. september 2022, Galerija Miha Maleš
PETEK, 9. september 2022, Glavni trg
SOBOTA, 10. september, Glavni trg
NEDELJA, 11. september, Glavni trg
Besedilo in fotografije: Nina Irt, Zavod za turizem in šport Kamnik
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
