Prva trgatev v samostanu Mekinje

V petek, 2. septembra 2022, smo se zbrali na samostanskem vrtu, da simbolično opravimo trgatev namiznega grozdja, ki je letos obilno obrodilo, kljub mladim sadikam.

Ura je bila že 11, ko je na del vrta tik ob obzidju posijalo sonce, ki se je povzpelo čez visok samostanski zid in smrekov gozd na hribu zunaj samostanskega obzidja. Kot reflektor je obsvetilo dolgo brajdo ob kateri smo člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice pred  leti posadili pet sort namiznega grozdja. Te so: Ester, Modri muškat, Nero, Primus in Palatina. Vse so odporne na naravne vplive, vzgojene so bile v Trničarstvu Martinčič na Dolenjskem.

Sicer je zgodba o namiznih sortah grozdja veliko daljša. Vse te sorte je v Slovenijo prinesel član našega društva, žal že pokojni, Tugomir Najdič. V Tacnu pod Šmarno goro je ustvaril biodinamični vinograd, ki je veljal za največjega v Evropi. V njem je zasadil več kot 350 namiznih sort grozdja.

Njegova ideja je bila, vzpodbuditi slovenske kmete k pridelavi namiznih sort kar ob opuščenih kozolcih, ki so medtem svojo funkcijo izgubili. Slovenija kot vinorodna dežela, žal namiznega grozdja ne prideluje, temveč ga uvaža, kljub ugodnim pogojem za vzgojo lastnega pridelka. Gospod Tugomir Najdič se je trudil na vseh mogočih ministrstvih, vendar ni bil slišan. V času od začetka julija do konca septembra bi v Sloveniji lahko pridelali dovolj grozdja za vrtce, domove starostnikov, šole, hotele in javne ustanove. Zato je zasaditev v samostanu Mekinje prvi korak k obuditvi ideje gospoda Najdiča in hkrati enkraten primer samooskrbe s sadjem za goste, ki preživljajo počitnice za samostanskimi zidovi.

Uvodoma je Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarko-vrtnarskega društva Tunjice, ki vestno skrbi nad celotnim samostanskim sadovnjakom, pojasnil Najdičeva prizadevanja ter predstavil naporno postavitev brajde, nad katero bdel gospod Janez Golob. Besedo je prevzel župan Matej Slapar, ki se je prisotnim zahvalil za vestno delo ne le v Mekinjskem samostanu, ampak tudi pri splošni promociji vzgoje slovenskega sadja.

Sledil je slavnostni trenutek, zaradi katerega je bilo srečanje organizirano. K brajdi so pristopili prisotni župan Matej Slapar, direktorica samostana Irena Gajšek s sodelavko Katarino Mihelič ter člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice z glavnim izvajalcem del Janezom Golobom. Pri vsaki trti je g. župan odrezal grozd, člani pa so pojasnjevali lastnosti posamezne sorte. Katera je najboljšega okusa, se je bilo nemogoče odločiti, saj so prav vse izvrstne, vsaka s svojim žlahtnim okusom.

Že nekoliko »utrujena« samostanska košara je bila kmalu polna omamno dišečega pridelka.

Ponosni smo, da je Občina Kamnik kot ena redkih javnih ustanov na svoji zemlji pridelala namizno grozdje. V prihodnjih letih, ko bo pridelka vedno več, bo mestna oblast brez skrbi povabila goste na trgatev ali pa jim grozdje podarila kot svojevrstno protokolarno darilo, saj se vsi zavedamo, kako pomembna postaja popolnoma naravna, ekološka pridelava. Ob tem se nam odpira veliko idej, predvsem pa je pomembno zavedanje, da si takšen nasad namiznega grozdja tu pod planinami ustvarimo lahko sami.

Nasad 16 trt namiznega grozdja je enkratna pridobitev za samostanski sadovnjak, ki skupaj z ostalimi starimi sortami sadnega drevja, med katerimi prevladujejo slive in jabolka, navdušujejo obiskovalce.

Besedilo: Valentin Zabavnik
Fotografije: samostan Mekinje