V soboto, 2. julija 2022, sta se podžupana Bogdan Pogačar in Aleksander Uršič skupaj s slavnostnim govornikom, nekdanjim veleposlanikom Republike Slovenije Zvonetom Draganom, županom Občine Gornji grad Antonom Špehom in predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igorjem Kanižarjem udeležila spominske slovesnosti na Menini planini, ki se je odvijala pri planinskem domu. Dogodku so prisostvovali še živeči borci in udeleženci narodnoosvobodilne vojne, posebna udeleženka preboja brigad iz obroča na Menini planini Valerija Skrinjar-Valči, predsedniki in predstavniki veteranskih organizacij skupaj z zastavonošami ter številni pohodniki. Slovesnost so organizirale Občine Zgornje-Savinjske doline in sodelujoča Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje-Savinjske doline, Celja, Kamnika in Žalca.
Približno 1.000 obiskovalcev se je v soboto zbralo na Menini planini, kajti letos mineva 77 let od legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini, obeležili pa so tudi obletnico prihoda II. grupe odredov na Štajersko in 100. obletnico rojstva Karla Destovnika – Kajuha.
Prisotne na Menini planini je v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Aleksander Uršič skupaj z županom Občine Gornji grad Antonom Špehom.
Slavnostni govornik, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije Zvone Dragan pa je med drugim povedal: »V posebno čast si štejem, da so me organizatorji povabili k letošnji slovesni besedi na tej edinstveni planini junakov. Poleg moje oznake na vabilu se mi zdi pomembnejše, da izhajam iz znane partizanske družine na Gorjancih. Ko sem se začel pripravljati na današnjo slovesnost, sem si najprej ogledal zelo zanimiv video posnetek iz začetka julija 2019, ki ji je Franta, legenda preboja, še zadnjič prisostvoval. Sedel je ob Marjanu Šarcu, takratnemu predsedniku vlade, izjemnem slavnostnem govorniku. Stoje, v drži partizanskega komandanta, je pozdravljal mimohod številnih praporščakov. Tudi današnjo slovesnost, prvo po svobodi, ki so jo vrnile aprilske volitve, spremlja Frantov duh izza mavrice. Ponovno sem vzel v roke njegovo knjigo »Past na Menini planini«. Že v spremni besedi je Jožica Hribar zapisala: »To je pripoved o pogumu mladih ljudi, ki so morali v tistih težkih časih prevzemati odgovornost za svoje odločitve in odgovornost za življenje borcev, pa tudi pripoved o tovarištvu, prijateljstvu, medsebojnem zaupanju in neomajni veri v lepšo prihodnost.« Orisal je Frantov pogled na odločilni boj in nato še dodal: »Med glavnimi vrednotami NOB je bil neizprosen boj za svobodo in za preživetje naroda. OF in partizanski junaški boj proti okupatorju ne bi bila nikoli tako uspešna, če ne bi imela masovno, vseljudsko podporo. S svojo fanatično borbenostjo in številnimi žrtvami si je slovenski narod izboril častno mesto med svobodoljubnimi narodi sveta. To je bil eden temeljev nove Jugoslavije. In tu korenini tudi samostojna Slovenija, čeprav nekateri še vedno mislijo, da se je njena zgodovina začela konec osemdesetih in v začetku devetdesetih prejšnjega stoletja. Na tem mestu bi vam rad zaupal neko svojo diplomatsko izkušnjo. Kot veleposlanik v Pekingu, Pragi, Bratislavi in Varšavi sem se pogosto soočal z visokimi priznanji in občudovanjem našega partizanskega boja in pomembnega prispevka Jugoslavije in Slovenije h končni zmagi zaveznikov nad nacifašistično pošastjo. Tudi to je bila pomembna referenca za našo mlado državo v procesu njenega mednarodnega priznanja. Tako kot mnogi občudujejo naš pogum v spopadu z nadmočno JA. V obeh vojnah smo potrdili znano zgodovinsko resnico: narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, si svobode tudi ne zasluži. In še manj samostojne države. Zato slabe vesti kolaborantov, ki so se bojevali celo pod poveljstvom zloglasne SS, in izdajalcev, ki so končali na strani poražencev, ne morejo oprati nobeni še tako agresivni poizkusi revizije že zdavnaj mednarodno priznanih zgodovinskih dejstev. Tudi vsega obžalovanja in obsodbe vredni povojni izvensodni poboji, ki so se zgodili na slovenskih tleh (pa tudi v mnogih drugih državah proti Hitlerjeve koalicije), ne morejo razvrednotiti zgodovinske pozitivne vloge NOB, partizanstva in odločenega upora proti okupatorjem. Ideološki in politični dediči slovenskega domobranstva si danes vse bolj odkrito prizadevajo za neko vrsto rehabilitacije kolaboracije z okupatorjem in jo prikazujejo kot nujno zlo v spopadu s t.i. komunistično zaroto. Kot da je šlo tudi okupatorju predvsem za likvidacijo komunistov, ne pa za uničenje celotnega naroda in njegove dobro organizirane partizanske vojske.« Celoten govor si lahko preberete v spodnjem dokumentu.
Ob tej priložnosti je bila slavnostnemu govorniku Zvonetu Draganu s strani Zveze združenj borcev NOB Slovenije podeljena Zlata plaketo za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze. Združenje borcev za vrednote NOB Celje je ob predlogu za podelitev priznanja zapisalo: »Tovariš Zvone Dragan izhaja iz partizanske družine. Že v rani mladosti se je vključil v aktivno družbeno politično delovanje. Po več kot dveh desetletjih profesionalnega političnega delovanja v Sloveniji in federaciji, je skoraj toliko časa deloval v diplomaciji kot veleposlanik v številnih državah. Po upokojitvi se je vrnil v Celje in se aktivno vključil v aktivnosti civilne družbe, predvsem v celjsko združenje borcev za vrednote NOB. Do nedavnega je bil vrsto let član sveta Zveze združenj borcev NOB Slovenije. Delovanje v zvezi borcev je opisal v posebnem poglavju svoje knjige »Od politike do diplomacije«. Tovariš Dragan je pogost govornik na partizanskih proslavah in ob Dnevu upora proti okupatorju. Posebno pozornost posveča spoštovanju vrednot narodnoosvobodilnega boja in ostri kritiki poskusov revizije mednarodno priznanih zgodovinskih dejstev, ter rehabilitacije kolaboracije z okupatorji.«
Ob prisotnosti zastavonoš so za glasbeni program poskrbeli Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Mateja Krajnca, Ženski pevski zbor Kulturnega društva Bočna pod dirigentskim vodstvom Jožeta Pustoslemška, harmonikar Nejc Rojter, ki je skupaj s svojim mentorjem Andrejem Rakom popestril kulturni program. Za preplet misli in besed je poskrbela Olga Kladnik Fajmut.
