Odprtje razstave Nagličev planinski raj

Stene občinske stavbe ponovno krasijo Nagličeve fotografije, tokrat z razstavo z naslovom Nagličev planinski raj, ki sta jo v preddverju Občine Kamnik odprla župan Matej Slapar in Nagličev vnuk Matjaž Šporar.

Med zanimive in vsestransko bogato ustvarjalne ljudi na Kamniškem lahko z gotovostjo uvrstimo tudi fotografa in kronista Petra Nagliča iz Šmarce.Rojen v tretjo generacijo družinske obrti ščetarstva pri Nagličevih, je po smrti očeta z bratom Karlom ustanovil podjetje Tovarna bratov Naglič za izdelavo ščetarskih izdelkov. Ob podjetništvu ga je zanimalo vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je največ svojega prostega časa posvetil fotografiji, ki ga je osvojila za celo življenje. Bil je navdušen romar, ob številnih romanjih po Sloveniji pa se je udeležil tudi prvega vseslovenskega romanja v Sveto deželo in ga na svojstven način zajel in ohranil na fotografiji. Poseben navdih za ustvarjalnost je prav gotovo našel tudi v svoji naklonjenosti do slovenskih planin, ki jih je pogosto obiskoval, večinoma v krogu svojih bližnjih.

Iz ohranjenih posnetkov pa lahko razberemo, da so se z njim odpravili tudi bližnji sodelavci iz njegovega podjetja, kar priča o tem, da je imel prijateljske in pristne odnose tudi z njimi. Nagličevo navezanost na slovenske planine je morda iskati v opazovanju neokrnjene narave, odkrivanju neznanega ali spopadanju z lastnimi sposobnostmi ali preprosto hrepenenje po miru v brezmejnem morju tišine in objemu gora. Ravno povezava duhovnega udejstvovanja s športno aktivnostjo, tudi planinstvom, je bila osnovna nit delovanja Orlov, katerih član je bil tudi Peter. Hoja v gore za vsakogar predstavlja določen izziv, v fizičnem kakor tudi v psihičnem smislu, saj se pri tem soočamo tudi s premagovanjem samega sebe in svojih sposobnosti. Preizkušanje vzdržljivosti, premagovanje fizičnega napora ali čustvenih ovir, sledenje zastavljenim ciljem je dovolj velik imperativ, da se spopadamo sami s sabo. In večji ko je napor, potreben za zmago, slajša je zmaga. Kaj je tisto nepredstavljivo, tisti misterij, ki človeka žene in opogumlja, da se odpravi v gore? Zakaj bi se trudil in trpel, če pa vemo, da človek po drugi strani vedno išče linijo najmanjšega napora. Verjetno tudi zaradi bližine so mu bile zelo ljube prav domače, Kamniške planine in za te odhode je bilo izhodišče skoraj vedno dolina Kamniške Bistrice. 

Fotografije pričujoče razstave na 25 panojih prikazujejo planinske motive, ki jih je srečeval Peter Naglič na svojih poteh, saj je imel dar opazovanja, njegovo izostreno oko je zaznavalo in občudovalo lepote narave in s simpatijo je na svojih poteh spremljal našo lepo in razgibano pokrajino. Velik del prikazanih fotografij je tudi premierno prikazan širši javnosti in pristno pričajo o tedanjem času in življenju v planinskem svetu.Fotograf Peter Naglič je s svojo fotografsko bero ustvaril dokument časa, v katerem je živel in naši kraji ob Kamniški Bistrici se lahko ponašajo z obsežno dokumentarno fototeko iz časa prve polovice dvajsetega stoletja. V razstavni vitrini je predstavljen izbor dokumentarnega gradiva, ki se nanaša na Nagličevo planinsko dejavnost. 

Šele mnogo let po Nagličevi smrti njegov vnuk in Kamničan Matjaž Šporar širši javnosti z različnimi razstavami razkriva bogato dedovo zapuščino – več kot deset tisoč fotografskih posnetkov, nekaj zvezkov dnevniških zapisov, fotografsko in poslovno dokumentacijo ter spominsko gradivo. Slednji se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil vsem sodelujočim in nam na kratko orisal pričujočo razstavo ter prikazano bogato fotografsko vsebino. 

Njegovim besedam in z opisom kamniških planin ter lepot gorskega sveta se je pridružil France Malešič, ki je k razstavi prispeval svoje misli in podpise k fotografijam.

Župan Matej Slapar pa se je ob odprtju iskreno zahvalil Matjažu Šporarju za to, da dedovo bogato dediščino ohranja in jo tako ponosno ter z velikim spoštovanjem neguje za nas in naše zanamce.

Razstava bo na ogled do predvidoma konca meseca avgusta, in sicer v času uradnih ur Občine Kamnik, torej v ponedeljek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo, od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure in v petek, od 8. do 13. ure.