Geslo letošnjega tedna gozdov, ki je v Sloveniji tradicionalno v zadnjem tednu meseca maja, se glasi Skrbno z gozdom, s čimer se opozarja predvsem na gozdni bonton. Z njim sta neposredno povezana naša skrb za gozd ter spoštovanje pravic lastnikov gozdov. Slovenski gozdovi imajo na zakonski podlagi široko odprta vrata, a se moramo zavedati, da je gozdna gostoljubnost omejena. Kaj smemo in česa ne, nam predpisuje vrsta zakonskih predpisov. Če jih ne upoštevamo, prihaja do poškodovanja gozda, posledično pa do neizbežnih konfliktov med obiskovalci in lastniki gozdov. Eden izmed najbolj aktualnih problemov je vožnja v naravnem okolju. Ureja jo množica pogosto težko uresničljivih zakonskih predpisov. Neupoštevanje le-teh je pogosto rezultat neznanja, zato bomo v prispevku obnovili določena pravila.
K rešitvi problemov v zvezi z vožnjo v naravnem okolju lahko največ prispevajo uporabniki vozil, tako da upoštevajo predpise in so obenem spoštljivi do gozda, do drugih rekreativcev oziroma obiskovalcev gozda in še najbolj do lastnikov gozdov. V tem smislu je zelo pomembno vzgajati tudi mlajše generacije.
Vožnjo v naravnem okolju pravno pokrivajo Zakon o ohranjanju narave (od leta 2014 dalje, ko je z novelo le-tega prenehala veljati Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju), Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh.
Po Zakonu o ohranjanju narave se lahko v gozdu vozi z vozili na motorni pogon le po javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, po gozdnih cestah (če to ni v nasprotju z režimom posameznih cest) ter na območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon.
V naravnem okolju, to je izven navedenih cest in območij, je prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug pogon vozila. Izjeme so naštete v Zakonu o ohranjanju narave. Med njimi so gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter službene vožnje, ki so potrebne za delo v gozdu, kot na primer za opravljanje javne gozdarske službe, inšpekcijskih služb, gašenja, reševanja, …
Ne glede na to je dovoljeno ustaviti ali parkirati vozilo na motorni pogon v pasu petih metrov izven vozišča, če je to v skladu s cestno prometnimi predpisi in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča, pa tudi na območju, ki je namenjeno začasnemu parkiranju za namen javnih shodov in javnih prireditev, če so le-ti organizirani v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja, pri čemer se to območje šteje za prireditveni prostor. Zato v gozdu ne morete parkirati kjerkoli, ampak morate za dovoljenje povprašati lastnika zemljišča. Še posebej je treba paziti, da se s parkiranjem ne ovira dostopa do gozdnih vlak in skladišč lesa.
Izjemoma je tudi dovoljeno organizirati javne prireditve voženj z vozili na motorni pogon na podlagi predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave, vendar pa ne na območjih, ki imajo s strani ohranjanja narave poseben status ali so posebej varovana na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove.
Če naj bi se prireditev dogajala v gozdnem prostoru, Zavod RS za varstvo narave v postopku zaprosi za predhodno mnenje Zavod za gozdove Slovenije. Če ta meni, da prireditev ne bo bistveno negativno vplivala na funkcije gozda, je mnenje pozitivno. V tem primeru in če so izpolnjeni še drugi pogoji, Zavod RS za varstvo narave izda organizatorju predhodno soglasje, v katerem so med drugim navedeni pogoji, pod katerimi mora biti javna prireditev izvedena.
Po Zakonu o gozdovih so gozdne ceste namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom, a jih lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki. Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja. Gozdne ceste je treba uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov. Režim je zapisan na opozorilni tabli na začetku gozdne ceste ali pa je označen drugače. Za gozdne ceste v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim namenom, v požarno ogroženih gozdovih in v gozdovih, ki so v prostorskih delih gozdnogospodarskih načrtov določeni kot območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, oziroma v drugih podobnih primerih, Zavod za gozdove Slovenije določi poseben režim prometa. Ob veliki razmočenosti gozdnih cest je vožnja z vozili nad določeno težo prepovedana. Največjo dovoljeno težo vozil in trajanje prepovedi določi in ju na opozorilnih tablah označi Zavod za gozdove Slovenije.
Po Zakonu o ohranjanju narave je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi izven utrjenih poti v naravnem okolju je dovoljena le tistim, ki jim je dovoljena tudi vožnja z vozili na motorni pogon, torej v primerih, če gre za gospodarjenje z gozdovi, službene vožnje…. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja.
Za vožnjo s kolesi se uporabljajo tudi določbe Zakona o planinskih poteh. Med njimi je ta, da po planinskih poteh, ki ne potekajo po poljskih poteh ali gozdnih prometnicah, vožnja z gorskimi kolesi razen v izjemnih primerih ni dovoljena.
Tako kot velja za vozila na motorni pogon, je tudi vožnja s kolesi lahko dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev, ki se izda na podlagi predhodnega soglasja Zavoda RS za varstvo narave. Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan prireditveni prostor v kar največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo.
Po Zakonu o gozdovih je vožnja s kolesom dovoljena na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega gozdnogospodarskega načrta. Te poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki gozdov, Zavod za gozdove Slovenije in lokalne skupnosti.
Inšpekcijski nadzor nad vožnjo z vozili v naravnem okolju opravljajo pristojni inšpektorji in policija. Po Zakonu o ohranjanju narave lahko v primeru prekrška med drugim ustavijo vozilo ter prepovejo vožnjo. Tako policist kot inšpektor lahko vozniku vozilo tudi zaseže in sicer v primerih, ko gre za vožnjo nad zgornjo gozdno mejo ali na zavarovanem območju, na katerem je vožnja prepovedana z aktom o ustanovitvi zavarovanega območja, ali če je bil voznik vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi kršitve določb o vožnji v naravnem okolju.
Po Zakonu o ohranjanju narave so za prekrške v zvezi z organiziranjem vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju najvišje globe predvidene za pravne osebe in sicer v višini od 2.000 do 10.000 evrov, najmanj pa je kaznovan posameznik in sicer z globo od 100 do 300 eurov. V primeru, da gre za iste prekrške, a s kolesi, so kazni nižje, od 1.500 eurov za pravno osebo do 100 eurov za posameznika.
Če se vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča, je globa za pravno osebo od 1.000 do 2.000 eurov, posameznik pa je kaznovan z globo od 40 do 100 eurov.
Če se posameznik vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti ali po poteh, ki niso utrjene, če se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti ali če ne gre za dovoljene primere vožnje s kolesom v naravnem okolju, se ga kaznuje z globo 100 eurov.
Uresničevanje določb Zakona o gozdovih nadzirajo gozdarski inšpektorji. Ti lahko z globo od 1.200 eurov do 42.000 eurov za kaznujejo pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, če se razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma njihovega premoženja vozi v gozdu ali gozdnem prostoru zunaj gozdnih cest z izjemo vožnje s kolesom brez motorja. Za posameznika, ki se vozi s kolesom brez motorja po vlakah in drugih poteh, ki niso označene, kot to določa zakon, je po Zakonu o gozdovih določena globa od 200 eurov do 400 eurov.
Besedilo in fotografija: Marijana Tavčar, univ. dipl. inž. gozd., Gozdarka svetovalka I , Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Odsek za gozdnogospodarsko načrtovanje
