Rok Korošec novi športni direktor Calcit Bike Teama

Rok Korošec je prevzel mesto športnega direktorja kamniškega gorsko kolesarskega kluba Calcit Bike Team, najuspešnejšega kluba v olimpijskem krosu v Sloveniji. Sedemindvajsetletnik iz Hruševke v Tuhinjski dolini je kolesarsko pot začel v Calcitu, nato gorsko kolo leta 2014 zamenjal za cestno kolo, ob koncu leta 2020 pa je zaključil profesionalno pot. Zdaj so pred njimi novi izzivi, ki se jih veseli.

Korošec je leta 2013 še kot mlajši član Calcit Bike Teama slavil absolutno zmago na državnem prvenstvu v Kočevju. Takrat je postal prvi v Calcitovi kolesarski šoli vzgojen tekmovalec, ki z naslovom državnega prvaka v absolutni konkurenci. Bil je dolgoletni član slovenske reprezentance, med največje uspehe sodita 19. mesto na evropskem prvenstvu 2010 v Izraelu in udeležba na 1. mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju istega leta.

Pot ga je nato vodila med cestne kolesarje, kjer je v različnih klubih dirkal do konca lanskega leta. Tudi kot cestni kolesar se je rad usedel na gorsko kolo, na njem naredil kakšen trening, pa tudi odpeljal kakšno dirko.

Vrnil si se v matični klub, kjer si začel svojo kolesarsko pot. Kakšni so tvoji spomini na Calcit Bike Team?

Rok Korošec: Najlepši spomin je to, da smo se res dobro razumeli. Najbolj so mi v spominu ostale odprave, ki smo jih imeli po svetovnih pokalih. Ekipa je bila res dobro sestavljena, tudi vodstvo je bilo – no, saj je še vedno. Najlepše mi je bilo takrat, ko smo šli nekam v tujino, ko je bila dobra družba.

Zakaj si se odločil in se vrnil v Calcit Bike Team?

Klub me je pred leti spravil na to raven in zdaj se mu lahko na ta način zahvalim in nekaj vrnem.

Kakšni so tvoji načrti, želje v novi vlogi?

Najprej se moramo z vsemi usesti. Zdaj je malo težje, ker je vse virtualno. Moramo se pogovoriti, moram spoznati sistem, kako deluje … Vsakemu je dolgoročni cilj, da bi imel čim več tekmovalcev, da pridejo na višjo raven. Do U19 še gre, potem pa se pri mnogih tekmovalcih konča. Nekako je treba najti podporo, tudi dodatno finančno. Šport zahteva veliko, tudi finančnega odrekanja. Želja je, da bi naredili nekaj dobrih kolesarjev. To nam mogoče ne bo uspelo vsako leto, saj ni enostavno narediti dobrega kolesarja.

Kako gledaš na slovensko MTB sceno? Kako gledaš na razvoj na klubski in reprezentančni ravni? Se da pod okriljem reprezentance in načrti dodatno napredovati?

Zaenkrat gre res vse na gor, tekmovalcev je kar veliko, načeloma jih je sicer več med amaterji in masterji,  mladincev in mlajših je ogromno, kar je pa najbolj zlata kategorija, je U23 in elite. Tukaj pa se mi zdi, da ni to to. Imamo Roka Nagliča, mlajši fantje se bodo seveda razvijali, ampak na tem koraku bi morali vsi malo bolj delat. To luknjo bi morali zapolniti. Super bi bilo, da bi imeli recimo 5 – 10 dobrih kolesarjev, ne samo iz našega kluba, ki bi redno dirkali in na ta način napredovali. Drugače ostanemo, kjer smo. Daleč od tega, da je stanje v Sloveniji slabo. Mislim, da napredek ni hiter, ampak se povsod premikamo.

Te bomo še kaj videli dirkat?

Ne vem ... Nisem bil na kolesu od oktobra. Ne da se mi je zamerilo, nekako ne čutim potrebe, je bilo prej dosti odrekanja, zdaj trenutno je na prvem mestu družina in druge zadeve. Ne vem, vprašanje, mogoče kako dirko kdaj odpeljem, da bi pa petkrat na teden treniral, to pa ne. Tudi zdaj v hribe hodim dvakrat na teden, tako da vzdržujem kondicijo, kaj več pa zaenkrat ne.

Besedilo in fotografija: PR Calcit Bike Team