Na 14. redni seji Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala 23. decembra 2020, so svetnice in svetniki enoglasno sprejeli Lokalni energetski koncept občine Kamnik (LEK) za obdobje do leta 2030, ki ga je pripravil LEAG - Lokalna energetska agencija Gorenjske v sodelovanju z deležniki na področje energetike v občini Kamnik. LEK je osnova za vzpostavitev in izvajanje ustrezne energetske in okoljske politike na občinskem nivoju. Dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine je ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja in osnova za zmanjševanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Hkrati pa se tudi znižuje stroške energije, škodljivih emisij, lokalno izboljšuje kakovost zraka ter uspešno upravlja z lokalnimi viri energije. V nadaljevanju so povzete ugotovitve iz sprejetega LEK.
Z zastavljenimi cilji in ukrepi želi Občina Kamnik postati napredna občina na področju trajnostne energetike. Seveda pa bo za uresničitev vseh ukrepov potrebno sodelovanje čim večjega števila tako občanov in občank kot tudi podjetji na območju občine. Cilji so določeni v obliki projektov v akcijskem načrtu, ki je del tega koncepta. Za vsak cilj so podani kazalniki, ki omogočajo spremljanje uresničevanja ciljev in njihovo vrednotenje. Glavni cilj Občine je izboljšanje razmer na področju kvalitete zraka in energetike v občini. Ker ima občina omejen vpliv, bo občina aktivna zlasti na področjih kjer ima največji vpliv. Občina se bo trudila pri novogradnjah in rekonstrukcijah financiranih iz javnega proračuna zasledovati izvedbo visok energijsko učinkovitih investicij in ukrepov iz področja ekologije. Namen postavljenih ciljev je povečevati energetsko neodvisnost občine, zmanjševanje emisij občine, učinkovitejšo izrabo virov, povečano uporabo obnovljivih virov energije v občini, izboljšanje zraka in drugih pogojev za delo in življenje v občini. Vsi ti cilji so tudi zaveza nacionalnega energetskega koncepta.
V sklopu LEK-a je pripravljavec dokumenta najprej analiziral porabo toplotne in električne energije ter izrabljenih energentov po posameznih področjih in skupinah porabnikov. Porabniki se delijo na gospodinjstva, javne stavbe, večja podjetja in promet. V letu 2018 je skupna raba energije v občini Kamnik znašala 517.092 MWh. Od tega je bilo 51,8 odstotkov oziroma 268.005 MWh porabljeno v industriji, 26,4 % oziroma 136.742 MWh v gospodinjstvih in 18,8 odstotkov 97.064 MWh v prometu. Poraba energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi znaša 2,9 odstotka oziroma 15.281 MWh. Celotne raba energije v občini znaša 17,42 MWh na prebivalca. Največji delež porabljene energije predstavlja raba elektrike, sledi raba zemeljskega plina (ZP) in nato dizla. Skupaj ti energenti predstavljajo 78,5 odstotkov porabe energije v občini. Ob upoštevanju, da v Sloveniji tretjino električne energije pridobimo iz fosilnih goriv, je v občini Kamnik 57,2 odstotka vse energije pridobljene iz fosilnih goriv. Od tod sledi, da je za izboljšanje življenjskih pogojev potrebno povečati delež obnovljivih virov energije.
V letu 2018 je večina gospodinjstev za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode (STV) izrabljala predvsem lesno biomaso (LB), in sicer kar 38 odstotkov. Sledila je raba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) s 23,3 odstotka, ZP z 22,4 odstotka in nato še ostali energenti s 15,9 odstotkov (to vključuje toplotne črpalke, UNP ipd.). V zelo majhnem deležu (0,3 odstotkov) se je pojavljalo tudi daljinsko ogrevanje (DO) stanovanjskih prostorov (kjer se za energent prav tako izrablja ZP). Povprečna poraba energije za ogrevanje prostorov in pripravo STV v gospodinjstvih znaša 122 kWh/m2. Glede na površino stanovanj v občini je letna poraba ocejena na 93,4 GWh/leto, kar na prebivalca občine Kamnik znaša 3,1 MWh/leto.
Večina analiziranih javnih objektov se ogreva preko kotlov na ZP, in sicer 47,3 odstotka. Sledi ogrevanje preko sistema DO s 37,0 odstotki, ki prav tako izrablja ZP. Tako za ogrevanje javnih objektov prevladuje izraba ZP s 84,3 odstotka. Sledijo UNP z 12 odstotkov, peleti z 2,4 odstotka in na zadnjem mestu je ELKO z 1,3 odstotka. Povprečna vrednost energijskega števila znaša 138 kWh/m2a, kar predstavlja povprečno učinkovitost.
V Občini Kamnik je kar nekaj podjetij, ki so veliki porabniki energije. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se v občini porabi največ električne energije ter ZP. Ocenjeno je, da predstavljata nekje med 85 in 90 odstotkov porabe, medtem ko se ostale vrste energentov, kot so LB, dizel, ELKO ipd., pojavljajo le v majhnem deležu. Končna poraba energije v industrijskih in drugih večjih poslovnih objektih je ocenjena na 268.005 MWh/leto, od tega je 197.616 MWh porabljene električne energije, 59.062 MWh energije iz ZP in 7.247 MWh energije iz LB.
V Kamniku prevladuje uporaba osebnih avtomobilov, kar je predvsem posledica pomanjkljivih ureditev na področju javnega potniškega prometa, ki je po mnenju prebivalcev prepočasen, predrag in premalo udoben. Raba energije v prometu še vedno skoraj v celoti temelji na fosilnih gorivih, od česar največji delež prestavlja dizelsko gorivo s 77 odstotkov, sledi bencin z 20 odstotkov, preostale 3 odstotke pa predstavlja elektrika in drugi energenti (NUP, SZP). Večino energije v prometu porabijo osebni avtomobili (47,6 odstotkov), sledijo tovornjaki (40 odstotkov), nato avtobusi (11 odstotkov) in mopedi (0,4 odstotka). Delež porabe energije v železniškem prometu je zaradi kratke proge relativno majhen (0,9 odstotka).
Slika 1: Delež porabe energije v letu 2018 glede na področje porabe, vir: LEAG
Slika 2: Delež porabe energije v letu 2018 po energentih, vir: LEAG
Energetsko načrtovanje – Akcijski načrt
Energetsko načrtovanje temelji na postavitvi energetskih ciljev, ki so postavljeni na podlagi analize in določitve šibkih točk v občini. Namen ciljev je povečanje energetske neodvisnosti občine, zmanjševanje emisij, učinkovitejša izraba virov, povečana uporaba obnovljivih virov energije v občini ter izboljšanje zraka in drugih pogojev za življenje.
Glavne šibke točke so npr. odvisnost od fosilnih goriv, visoka starost kurilnih naprav, relativno visoka povprečna raba energije za ogrevanje, slaba odziv upravnikov večstanovanjskih stavb ipd. Če recimo pogledamo gospodinjski sektor, ugotovimo da je še vedno velika izraba kurilnega olja (23 odstotkov) v kurilnih napravah, katerih povprečna starost znaša 21 let. Velika je tudi izraba LB, ki je sicer OVE, a žal gre večinoma za starejše kurilne naprave, s povprečno starostjo 18,85 let. Starejši kotli na LB imajo nizek izkoristek in visoke emisije prašnih delcev. Podobne šibke točke se pojavljajo pri javnih stavbah, npr. visoka odvisnost od fosilnih goriv, nizek delež izrabe OVE, visoka starost stavb, neoptimalna energetska raba ipd. Najbolj izpostavljene energetske šibke točke v industriji so izredno visoka poraba električne energije in velika odvisnost od fosilnih goriv. Pri analizi je bilo tudi ugotovljeno, da več kot polovica podjetij nima izvedenih energetskih pregledov na objektih ter tudi podjetja z izredno veliko porabo nimajo zadolženega energetskega upravljavca, ki bi spremljal in optimiziral rabo energije.
Za doseganje načrtovanih ciljev so določeni ukrepi oziroma aktivnosti, ki zajemajo področja oskrbe z energijo, URE, rabo OVE, zniževanje porabe goriv in emisij v prometu ter ozaveščanje, izobraževanje in informiranje. Priporočeni ukrepi so smotrno razdeljeni po posameznih sektorjih (promet, industrija, javne stavbe in promet).
Občina Kamnik ima postavljenih 11 energetskih ciljev, katerih namen je povečanje energetske neodvisnosti občine, zmanjševanje emisij, učinkovitejša izraba virov, povečana uporaba obnovljivih virov energije v občini ter izboljšanje zraka in drugih pogojev za življenje. Za doseganje ciljev so podani tudi ukrepi in načrt izvajanja ukrepov, t. i. Akcijski načrt. V nadaljevanju so podani cilji na kratko predstavljeni po posameznih sektorjih.
Stanovanjski sektor
V LEK-u se predlaga predvsem spodbujanje občanov k zamenjavi starih kotlov na olje s toplotno črpalko ali kurilno napravo na lesno biomaso ali zemeljski plin, k zamenjavi starih kurilnih naprav na lesno biomaso s sodobnejšimi, zmanjšanju rabe toplotne in električne energije ter povečanju izrabe OVE.
Konkretni cilji v stanovanjskem sektorju so zmanjšanje končne rabe energije v stavbah za 20 odstotkov in zmanjšanje emisij TGP v stavbah za 70 odstotkov doleta 2030,glede na leto 2005, povečanje rabe OVE (lokalnih in drugih) ter bolj proti energetski revščini. Za doseganje ciljev so predvideni ukrepi, kot so izvajanje izobraževanj za občane o URE in OVE, zagotavljanje pomoči pri prijavah na razpise EKO sklada ter nudenje drugih oblik finančne pomoči občanom.
Javni sektor
Občina največ korakov za energetsko optimizacijo lahko izvede prav v javnem sektorju, saj so direktno odgovorni za upravljanje objektov. Tako občina načrtuje v okviru razpisa JOB 2020 sanacijo petih javnih objektov ter dodatno še sanacijo nekaterih manjših objektov v lastni režiji.
Konkretni cilji v javnem sektorju so zmanjšanje skupne porabe energije za ogrevanje v javnih stavbah pod 80 kWh/m2 ter zmanjšanje končne rabe energije za 20 odstotkov in zmanjšanje emisij TGP za 70 odstotkov do leta 2030, glede na leto 2005. Hkrati je postavljen cilj povečanja deleža rabe OVE (lokalnih in drugih). Za doseganje ciljev so predvideni trdi ukrepi, kot so energetska sanacija stavb in javne razstvetljave, izdelava razširjenih energetskih pregledov ter modernizacija infrastrukture javne razstvetljave. Hkrati so predvideni mehkejši ukrepi, ki se izvajajo bolj kontinuirano, kot so izvajanje energetskega knjigovodstva, izobraževanje uporabnikov javnih stavb o URE, izvajanje URE v javnih stavbah ter uvedba energetskega knjigovodstva za javne razstvetljave.
Podjetniški sektor
Cilji za podjetniški sektor so usmerjeni v splošno zmanjšanje porabe energije in povečanje izrabe obnovljivih virov energije. Žal ima lokalna skupnost običajno razmeroma majhen vpliv na delovanje v podjetjih, saj se poraba energije v industriji prilagaja samim proizvodnim procesom. Zato je potrebno poiskati druge načine motivacije podjetij za zmanjšanje porabe energije, optimizacijo energetskih procesov in povečanje izrabe OVE.
Konkretni cilji za podjetniški sektor so zmanjšanje izpustov emisij TGP za 43 odstotkov do leta 2030 in povečanje izrabe lokalnih OVE. Predviden je le ukrep promocije URE v podjetjih, ki pa je lahko s pravilnim pristopom zelo učinkovit. Energetsko svetovanje v podjetjih, kjer so velike energetske porabe, lahko podjetjem na dolgi rok pomagajo do velikih prihrankov energije ter hkrati zmanjšajo emisije in povečajo izrabo OVE. Dodatno je pričakovati državne spodbude za podjetja, ki bodo pripravljena investirati v URE in OVE.
Celoten dokument o Lokalnem energetskem konceptu občine Kamnik si lahko preberete TUKAJ.
Besedilo in fotografije: Maja Alagić, MMSol
