Predstavitev jubilejnega zbornika 90 let bajtarstva na Veliki planini

V čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik je v torek, 30. marca, potekala predstavitev jubilejnega zbornika 90 let bajtarstva na Veliki planini.

Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril župan Občine Kamnik, Matej Slapar, ki je pohvalil izjemno in malo kje na svetu videno dejavnost, ki jo bajtarji predstavljajo na tem majhnem koncu sveta že skoraj stoletje. »Vi ste tisti, ki držite planino pozimi živo, ste tudi prvi, ki 1. januarja s koledarjem v roki potrkate na na naša vrata,« in dodal, da se zaveda, da ni enostavno ostati skupaj tako dolgo in ohraniti poslanstvo tako dolgo.

Letos mineva 90 let, odkar sta se prva turista, brata Gregorc iz Kamnika, dogovorila za najem koče na planini. »To tradicijo nadaljujemo bajtarji. Nihče si ni mogel ali upal pomisliti, da se bo najemanje bajt čez zimo ohranilo do danes – kljub slabim in dobrim časom,« je povedala županja PD Bajtar Darja Hribar.Poudarila je, da si podobno kot vsa društva tudi sami želijo in prizadevajo za več podmladka, ki bi tradicijo bajtarstva na Veliki planini nadaljeval.  »Bajtarji smo ponosni na izid zbornika, ki je nastajal v težkih epidemioloških razmerah in s katerim želimo predstaviti razvoj, pomen in vlogo bajtarjev na Veliki planini skozi 90-letno zgodovino.«

Uvodnima pozdravoma je sledil ogled kratkega filma, ki so ga člani PD Bajtar, skupaj z Mirom Štebetom in snemalcem Jožetom Hartmanom, posneli ob 30-letnici PD Bajtar.

Nato je besedo prevzela urednica zbornika Vesna Levičnik, ki je povedala, da je v zborniku zbranih ogromno podatkov, še več lepih spominov, doživetij, zgodb in del, ki so se ustvarjala v dolgih devetih desetletjih. »In prav je, da postanejo odličen zgled, morda motivacija kako naprej tudi takrat, ko že pomislimo, da smo se ustavili,« je še dejala Levičnikova, ki je tudi sama Veliko planino spoznavala kot otrok. »Lahko se pohvalim, da sem imela veliko srečo, da sem otroštvo in najbolj »naporna« najstniška leta preživela v okolju, ki bi ga današnja mladina težje. Brez elektrike, brez radiatorjev, ki nas v hladnih mesecih grejejo, brez pipe, iz katere priteče pitna voda, brez prhanja in ogrevanega stranišča,« je poudarila in v smehu dodala, da še vedo ostajajo vonji in okusi po ričetu, domačem hlebcu težko vzhajanega kruha, pici in sladoledu po katerega so starši, sredi zime, hodili v dolino.

Besedo je dobil tudi France Malešič, ki je gradivo za zbornik tudi strokovno pregledal. Kot je dejal  je dejal, da je povsem samosvoj svet v gorah nad vasmi in mestom v Kamniškem kotu  od nekdaj vznemirjal in vabil ljudi, ki so prebivali pod njimi. Izpostavil je tudi dva, zagotovo tudi največja poznavalca Velike planine – arhitekta Vlasta Kopača, ki je z vsem srcem raziskoval izročilo Velike planine – in etnologa Toneta Cevca, ki ga je prvi spodbujal in navduševal z vedno novimi zanimivostmi in podatki. 

Velika zasluga za izdajo zbornika gre tudi Vladimirju Korošcu, ki je skupaj z Vinkom Poličnikom, pomagal pri zbiranju gradiva in dogovarjanju s sogovorniki, ki so zanj prispevali svoje spomine in zgodbe. Kot je dejal Poličnik, se za okrogle jubileje spodobi, da so v zborniku zbrani vsi tisti mejniki, ki dela bajtarje  na planini prepoznavne in kot je dejal: »Puščajo za nami najmočnejše sledi.« Poličnik se je v kratki predstavitvi dotaknil tudi odnosa  med kmeti in bajtarji, ki se v zadnjih desetletjih niso tako radikalno spremenili, kot so se na škodo obeh spremenili družbeni odnosi. »Denar in pohlep sta kot temeljno vodilo kapitalistične paradigme krepko posegla po njunih dosedanjih tradicionalno dobrih odnosih. Pastirske bajte se za bajtarski namen praktično ne da več najeti. Kmetje jih za takšne namene ne oddajajo ali pa jih hranijo za potrebe svojih domačih. Čas je nenaklonjen tradiciji, ki je očitno preživela,« je povedal Poličnik in omenil, da je na planini le 15 bajtarskih družin, ki še ohranjajo častitljivo bajtarsko tradicijo.

Velik doprinos k zborniku je dala tudi Teja Hlačer, etnologinja in kulturna antropologinja, ki pa je prav tako s planino povezana od malih nog. V zborniku je predstavila bajtarstvo na Veliki planini od začetkov leta 1930 do nastanka planinskega društva Bajtar leta 1989. Hlačerjeva je tudi avtorica knjige Ko se planina preobleče: Bajtarstvo Velike planine, ki je izšla ob 70. obletnici bajtarstva na Veliki planini. 

Besedilo: Vesna Levičnik