Peti naslov so državne prvakinje posvetile Aljoši Jemcu

Dva dni po koncu razburljivega finala končnice, v katerem so se vse tri tekme končale s 3:2, so se strasti že nekoliko umirile, tudi glave so bolj trezne, kar nekaj kamniških igralk in trener Gregor Rozman pa so tudi že na reprezentančnih pripravah v Kranjski Gori. Toda sobotna zmaga, ki je kamniški ekipi prinesla peti naslov državnih prvakinj, drugi zaporedni, bo zagotovo še nekaj časa v njihovem spominu.

»Mislim, da je bil letošnji naslov zelo zaslužen, saj smo skozi celo sezono dokazovale, da imamo kakovostno ekipo, ki si ta naslov zasluži in zato sem toliko bolj vesela, da se je to tudi zgodilo. Zavedale smo se, da bodo finalne tekme končnice čisto nekaj drugega, kot so bile tekme v rednem delu prvenstvu, še zlasti to velja za tretjo, do katere je prišlo po enajstdnevni prekinitvi. Tudi zato je bilo v prvih dveh nizih v naših vrstah čutiti veliko nervoze, toda ves čas smo vedele, da bomo prej ali slej prišle do svoje igre in da smo preprosto boljša ekipa od mariborske. S tem smo tudi uresničile svoj cilj pred začetkom sezone,« je po svojem drugem članskem naslovu v dresu Calcit Volleyja dejala Eva Pogačar, ki je bila lani s Kamničankami najboljša tudi v mladinskem državnem prvenstvu.

Tako kot tudi Eva Zatković, ki je bila letošnjega naslova še toliko bolj vesela tudi zato, ker so s soigralkami do njega prišle v finalu končnice, na igrišču. »Na žalost se lani naslova nismo mogle veseliti na igrišču. Res je, da smo bile najboljše po rednem delu prvenstva in da smo sicer zasluženo prišle do njega, vendar je vseeno drugače, če do njega prideš v finalu končnice. Zato je letošnji naslov slajši, žal pa spet brez prisotnosti naših navijačev, verjamem pa, da so nas spremljali preko mali ekranov ali spletnega prenosa. Težko je opisati preobrat v naših glavah, ki se je zgodil po dveh izgubljenih nizih, ko smo predvsem v drugem igrale zelo slabo, vendar smo vedele, da te tekme preprosto ne smemo izgubiti. Zato smo morale dvigniti raven svoje igre, najprej vsaka pri sebi, nato še z ekipo, kar nam je tudi uspelo. Se je pa še enkrat več pokazalo, kako nepredvidljive so finalne tekme,« je povedala Zatkovićeva, ki je, tako kot Pogačarjeva, že na reprezentančnih pripravah v Kranjski Gori. Tako kot tudi iz leta v leto boljša Leja Janežič, ki je tudi v letošnji sezoni navduševala na mestu proste igralke. Zanjo preprosto ni izgubljene žoge.

»Čeprav začetek tretje finalne tekme ni bil najboljši, sem ves čas verjela, da bomo na koncu zmagale. Imela sem veliko zaupanje tako v soigralke kot v trenerja, vedela sem, da smo v letošnji sezoni najboljše in da bomo to dokazale tudi na igrišču. Dejansko je bila v vsej sezoni najtežja prav ta zadnja tekma finala končnice, ker je do nje prišlo po daljši prekinitvi zaradi covida-19, saj resnično nismo vedele, kako je z našo formo. Na srečo se je vse dobro končalo in dejansko mi je letošnji naslov, slajši od lanskega, saj smo ga lahko proslavile na igrišču,« se je letošnjega naslova veselila Janežičeva.

Do svojega prvega naslova državne prvakinje v dresu Calcit Volleyja pa je prišla Andjelka Radišković, junakinja tretje finalne tekme, ki je v veliki meri zrežirala preobrat. »V prvih dveh nizih so Mariborčanke narekovale ritem tekme, me pa nikakor nismo našle svoje igre. V tretjem smo se le vrnile v stare tirnice in ko smo dobile ta niz, sem bila prepričana, da nas ne morejo več premagati. Vse tri finalne tekme so bile težke, tako fizično kot psihično, kajti tudi Mariborčanke se v prvih dveh tekmah tudi po zaostanku niso predale, vendar to velja tudi za nas v tretji tekmi. Mislim, da smo zasluženo osvojile naslov državnih prvakinj, ker pa je to moj prvi naslov v dresu Calcit Volleyja, je še toliko slajši,« pa je dejala odlična Radiškovićeva.

Še drugič na kamniški klopi je do naslova prišel Gregor Rozman, ki je sezono začel kot pomočnik Aljoši Jemcu. Mladi kamniški trener je v svoji prvi samostojni sezoni na klopi prve ekipe Calcit Volleyja, lani je z mladinsko ekipo osvojil naslov državnih prvakinj, z drugo pa je bil tretji v 1. B DOL, je po koncu lige prvakinj zbolel, tako da je ekipo do konca sezone vodil Rozman.

»Vsekakor je bil to velik udarec za ekipo. Vsaka takšna sprememba poruši določen ritem, ki so ga igralke navajene, poruši neke navade, vse je malce drugače, zato je bil to določen šok za ekipo. Toda dekleta so odlično odreagirale, res je, da je bilo nekaj lažje, ker sem bil ves čas zraven in so poznale moj način dela, sem pa še toliko bolj vesel, da smo tudi za Aljošo na takšen način pripeljali prvenstvo do konca. Njegov delež h končnemu uspehu je bil zelo zelo velik,« Rozman ob zmagoslavju kamniške ekipe ni pozabil na Jemca.

Glede na potek sezone bi bilo že kar tragično, če Kamničanke ne bi ubranile lanskoletnega naslova. »Že v rednem delu sezone smo imeli veliko prednost pred drugouvrščenimi Mariborčankami, poleg tega ne smemo pozabiti, da smo v ligi prvakinj kot prva slovenska ženska ekipa osvojili niz in to dva, tako da bi bilo res tragično, če nam bi bili državni prvaki. Čeprav smo do njega prišli težko, smo nekje globoko v sebi vedeli, da bomo prvi, zato sem vesel, da se je to zgodilo že po tretji tekmi. Še toliko bolj pa sem vesel, ker smo naslov ubranili na igrišču in še enkrat več potrdili, da smo v zadnjih dveh sezonah boljša ekipa od Nove KBM Branika. Edino, kar sem pogrešal, so bile polne tribune, saj bi bilo naslov lepo proslaviti z vsemi podporniki kluba. Upam, da bo do tega prišli prihodnjo sezono,« se je spomnil tudi na navijače Calcit Volleyja, ki z vodstvom kluba že razmišlja tudi o novi sezoni.

»Mislim, da moramo nadaljevati pot, ki smo jo začeli pred tremi, štirimi sezonami. Pokazalo se je, da je pot prava, bo pa treba narediti analizo, kje se da narediti še korak naprej- Želja je, da bi tudi v prihodnji sezoni igrali v ligi prvakinj. Za zdaj ne vemo, ali bomo vanjo uvrščeni neposredno, če ne, bomo do nje skušali priti preko kvalifikacij.«

O tem, da je kamniška pot pravilna, dokazuje tudi to, da je jedro ekipe že nekaj sezon skupaj, vedno več pa je v njej tudi igralk, ki so prišle iz mlajših selekcij Calcit Volleyja. Nekatere med njimi so izkušnje nabirale v drugi ekipi, druge so v Kamniku že tretjo, četrto sezono, Olivera Brulec Kostić recimo vse od sezone 2015/16.

Žal v letošnji sezoni Kamničanke niso imele priložnosti, da bi ubranile prvo mesto v srednjeevropski ligi, ki se letos ni igrala, predčasno pa se je končalo pokalno tekmovanje. Tako so ostale le pri eni lovoriki, ki pa je tudi najpomembnejša. Kot rečeno, že peta, v njihovi zgodovini, tako da so pred njimi le Mariborčanke. Prav pa je, da se spomnimo tudi vseh igralk, ki so bile v teh enajstih letih zaslužne za teh pet naslovov:

Sezona 2010/2011: Petra Vrhovnik, Tjaša Turnšek, Urška Podlesnik – libero, Katja Kocjan, Doris Puketa, Tea Lenarčič, Emilie Toone, Ana Katarina Hribar, Jelena Strel Kosmač, Maja Bratož, Željana Blagojevič, Lynne Beattie, Nika Obolnar, Vesna Puketa. Trener: Franci Obolnar, pomočnica trenerja: Vesna Puketa.

Sezona 20142015: Zala Kranjc, Mekana Barnes, Mojca Božič , Klara Kregar, Tamara Borko, Petra Vrhovnik, Urška Igličar, Maja Forštnarič, Elena Kučej, Ana Katarina Hribar, Meta Jerala, Lana Ščuka. Trener: Gašper Ribič, pomočnik trenerja: Aljoša Jemec.

Sezona 2015/2016: Tina Grudina, Mojca Božič, Urša Igličar, Maja Forštnarič, Elena Kučej, Olivera Kostić, Ana Katarina Hribar, Meta Jerala, Kaja Turk, Monika Potokar, Slavina Koleva, Ilka Van de Vyver. Trener: Gašper Ribič, pomočnik trenerja: Aljoša Jemec.

Sezona 2019/2020: Živa Griljc, Katja Mihevc, Eva Pogačar, Polona Marušič, Špela Marušič, Katja Mihalinec, Ana Marija Vovk, Olivera Brulec Kostić, Eva Zatković, Leja Janežič, Lucille Charuk, Manja Jerala, Tina Kaker. Trener: Gregor Rozman, pomočnilk: Danijel Habjan..

Sezona 2020/2021: Zala Špoljarič, Katja Mihevc, Eva Pogačar, Polona Marušič, Špela Marušič, Ana Marija Vovk, Olivera Brulec Kostić, Naja Boisa, Eva Zatković, Leja Janežič, Lucille Charuk, Manja Jerala, Andjelka Radišković, Anja Zorman. Trenerja: Aljoša Jemec in Gregor Rozman, pomočnik trenerja: Jernej Smrekar.

Besedilo: Miha Štamcar
Fotografije: Klemen Brumec