Včeraj, v nedeljo, 5. junija 2022, se je v Češnjicah odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki se jo je v imenu Občine Kamnik udeležil podžupan Aleksander Uršič skupaj z ministrom za obrambo Marjanom Šarcem, predstavnikoma Veleposlaništva Združenih držav Amerike Viktorjem Belovom in Benom Shaha, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igorjem Kanižarjem in predsednikom KO NOB Tuhinj Srečem Berlicem ter ostalimi predstavniki veteranskih organizacij občine kamnik. Dogodka se je udeležila tudi še živeča borka narodnoosvobodilnega boja Valerija Skrinjar Tvrz.
Sprva so zbrani namenili minuto molka nedavno preminulemu Borisu Pahorju, slovenskemu zamejskemu pisatelju. Uvodoma je v imenu Občine Kamnik obiskovalke in obiskovalce slovesnosti pozdravil podžupan Aleksander Uršič, ki je poudaril, da so se na tem mestu pisale usodne in grenke zgodbe slovenskega naroda ter naših zaveznikov: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši lepo pozdravljeni. Spoštovani minister za obrambo gospod Marjan Šarec, v posebno čast mi je, da vas lahko pozdravim v imenu Občine Kamnik in vam ob novi funkciji zaželim uspešno delo in mnogo preudarnih odločitev. Spoštovani predstavnik Veleposlaništva Združenih držav Amerike gospod Viktor Belov, iskrena hvala, da vsako leto znova s svojo prisotnostjo potrdite pomembnost narodnoosvobodilnega boja na Kamniškem in pomembnost tega, kako s premišljenim in skupnim ciljem premagati sovražnika, čeprav so bili vaši rojaki na tuji zemlji, pa so se kljub temu brez pomisleka podali v boj za svobodo prijateljev. Spoštovani organizatorji, predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in krajevnega odbora Tuhinj, na čelu s predsednikom Igorjem Kanižarjem, velika hvala vam, saj bi brez vas spomin na narodnoosvobodilni boj na Kamniškem verjetno počasi drsel v pozabo. Danes se spominjamo tistih, ki so padli za svobodo v teh krajih v obdobju 1944 in 1945 leta, ta spomenik pa priča, da dogodki v Tuhinjski dolini niso samo del zgodovine slovenskega naroda, ampak so del svetovne zgodovine. Zgodovine, iz katere se, kot kažejo danes, nekateri niso kaj dosti naučili. Tako kot takrat tudi danes človeška življenja nimajo vrednosti, ko gre za geostrateške interese. V tednu, ki se izteka, ne moremo mimo dveh dogodkov. V ponedeljek nas je zapustil Boris Pahor, izjemen slovenski zamejski pisatelj. Boris Pahor je vse življenje opozarjal na nujnost ohranjanja narodne zavesti in nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Bil je zadnja živa priča fašističnega požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, svoje življenjsko poslanstvo pa je med drugim namenil opozarjanju pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika in ljubezni do naroda. Lani je ob svojem 108. rojstnem dnevu izrazil zaskrbljenost zaradi razklanosti Slovencev, da je morda večja kot kdajkoli prej, a je hkrati iskreno upal in s svojo glavo trdno verjel v ljubezen, saj ga je ta nekoč že rešila in povrnila v življenje. Verjel je v (so)človeka in njegovo človečnost, v moč človeštva in moč dobrih dejanj. Želim si, da bi v človeka, njegovo človečnost in moč človeka verjela tudi 15. vlada Republike Slovenije, predvsem pa si želim, da nam nikoli več ne bo treba izražati zaskrbljenosti zaradi razklanosti Slovencev. Spoštovane, spoštovani, iskrena hvala, da čuvate spomin na narodnoosvobodilni boj in opozarjate, da ta pomembni del slovenske zgodovine nikoli in nikdar ne tone v pozabo.«
Pomembno vlogo, pomen sodelovanja ter pomembnega prispevka ameriških zaveznikov, ki so dali življenje za nas in naše družine, je poudaril predstavnik Veleposlaništva Združenih držav Amerike, major Viktor Belov: »Zelo sem ponosen in počaščen, ker sem danes lahko z vami, da se skupaj spomnimo pogumnega, mladega ameriškega častnika in vseh Slovencev, ki so se skupaj borili za svobodo. Stotnik Fisher in vsi možje, ki so, kot on, žrtvovali svojo prihodnost za nas si zaslužijo, da jih počastimo. Naj vam v imenu Združenih držav Amerike povem, da smo globoko hvaležni za hrabrost in požrtvovalnost stotnika Fisherja in slovenskih borcev ter za naše dolgotrajno prijateljstvo. Ti pogumni možje so se borili za svoje prijatelje, svoje družine in svoj način življenja. Borili so se proti ideologiji, ki ne upošteva osebne svobode in zmanjšuje posameznikovo vrednost. Ta boj traja še danes. Zopet smo priče neupravičeni in kruti vojni, tokrat s strani ruskega režima. Svoboda, demokracija, človeško dostojanstvo in mir so ponovno v nevarnosti z neizzvano, nezakonito in neupravičeno agresijo. Ruska invazija Ukrajine je povzročila največjo humanitarno krizo v Evropi po koncu 2. svetovne vojne. Kot Ukrajinski Američan sem zdaj priča uničenju moje dediščine saj sem se rodil v Ukrajini in odrasel v ZDA. Ko vidim ljudi, ki jih imam rad, moje sorodnike in prijatelje, kako spijo v kleteh med skrivanjem pred bombami ali se borijo v ukrajinski vojski za svodobo, se sprašujem kdaj in če sploh jih bom spet videl. Ne smemo pozabiti kar nas je naučila zgodovina, če se ne odzovemo ko se zbirajo oblaki zla, potem bomo osramotili zapuščino vseh ljudi kot je bil stotnik Fisher. Ljudje kot je bil stotnik Fisher in vsi Slovenci, ki so se borili z njim so bili pripravljeni ukrepati in tudi mi moramo. Kot je dejal predsednik Biden: 'Svoboda, demokracija, človeško dostojanstvo – to so sile, ki so veliko močnejše od strahu in zatiranja. Ne morejo jih ugasniti tirani, kot je Putin in njegove vojske. Teh sil se ne da izbrisati – iz src in upanja ljudi s kakršno koli količino nasilja in ustrahovanja ... da ni pomote: svoboda bo prevladala.' Hvala za vaše današnje povabilo. Hvala, ker se spominjate požtvovalnosti enega Američana, stotnika Charlesa Fisherja, in s tem tudi veliko drugih Američanov, ki so zapustili svoje družine in izgubili svoja življenja daleč od svojih domov. Borili so se in umrli, ne samo za Evropo ampak za našo prihodnost, za prihodnost naših družin in za boljši svet. Naj vsi počivajo v miru.«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar je dejal: »Vojaška saniteta je pomemben del vojskujočih se armad. Posebnost slovenske partizanske sanitete je bila, da je delovala tajno, tako kot partizanska vojska na ozemlju, ki je bilo pod okupatorjevim nadzorom. Razvila se je v okviru OF s sistemom skrivnih bolnišnic in velja za enkraten primer v zgodovini vojaškega zdravstva. Humanitarno pravo je bilo vodilo partizanskega zdravstva, kar dokazuje veliko število zdravljenih ranjenih pripadnikov tujih vojska v partizanskih bolnišnicah in preko 800 zavezniških vojakov in častnikov, ki so bili po zdravljenju varno prepeljani nazaj k zaveznikom. Žal pa mnogi niso preživeli ali pa so padli v boju. Med padlimi je žal tudi vodja ameriške vojaške misije kapetan Charles Fischer, ki je dne 26. 12. 1944 padel v bojih prav tukaj v Češnjicah, skupaj z zdravnikom dr. Petrom Držajem. Spoštovani, v narodnoosvobodilnem boju se je bil boj za svobodo in obstoj naroda. Zmago nad fašizmom in nacizmom smo si med NOB priborili tudi s pomočjo zaveznikov, ki so cenili naš prispevek v boju proti fašizmu. Naša suverena država se je rodila v vojni in to suverenost smo uspešno ubranili tudi leta 1991v vojni za Slovenijo. Prepričan sem, da bomo Slovenci suverenost naše države družno branili tudi v prihodnje ne glede na politično pripadnost. V dogodkih iz naše zgodovine imamo veliko dobrih vzgledov za reševanje naših skupnih težav. Vedno, ko nam je bilo najhuje smo Slovenci strnili vrste in našli skupno rešitev iz težav. To potrebujemo tudi danes, zato dovolimo novi vladi, da v miru opravi svoje delo v teh težkih kriznih časih. Epidemija Kovid in sedaj vojna v Ukrajini sta ves svet pahnila v gospodarsko, energetsko in prehrambno krizo, ogrožen pa je tudi mir v Evropi in svetu. Pri rešitvi teh problemov moramo sodelovati z EU in zaveznicami v okviru NATA. Spoštovani, še enkrat hvala vsem, da ste danes tukaj, da ste se prišli poklonit padlim žrtvam NOB. Slovenci smo in Slovenci ostanimo, naj živi suverena in svobodna Slovenija.«
Slavnostni govornik, minister za obrambo Marjan Šarec pa je je v začetku svojega slavnostnega nagovora dejal, da so vse slovesnosti v spomin padlim na Kamniškem živa priča grozot vojne, ki so se dogajale na tem območju. »Vsaka vojna je zlo,« je nadaljeval Šarec in dodal, da kdorkoli je kadarkoli doživel vojno, nikoli ne bo hujskal k novim spopadom. »Ne moremo si predstavljati, kako tisti, ki so bili težek boj, danes doživljajo grozote v Ukrajini. Mir je največja vrednota, kar jih lahko gojimo,« je še poudaril minister in dodal: »Danes smo lahko ponosni, da imamo Slovensko vojsko, ki se bo borila za Slovenijo in za mir.« V nadaljevanju se je spomnil na preminulega Franca Severja-Franto, ki se je redno udeleževal slovesnosti v Češnjicah v Tuhinjski dolini: »Kljub temu da je bil v času vojne v prvih bojnih linijah, je Franc Sever-Franta vedno poudarjal, da je treba gojiti mir, si prizadevati zanj, da ne bo nikoli več vojne,« je še povedal in še dejal, da so vse slovesnosti in simboli, kot so prapori in zvezde, opomnik, da mir nikoli ni zagotovljen za vedno. »Vsako leto nas sprašujejo, zakaj se spet dobivate, saj je vsako leto isto, nosite zvezde, prapore. Ali ni čas, da se s tem konča? Ne, nikakor ne. Kajti dogodki, ki jih doživljamo danes, nas opominjajo, da noben mir ni dobljen in zagotovljen za vedno.« Minister je v svojem govoru opozoril tudi na to, da vojna v Ukrajini ni vojna ruskega naroda proti ukrajinskemu: »Nikoli ne smemo obtoževati naroda za tisto, kar se odločijo ljudje v toplih sobanah.« Svoj govor pa je sklenil z naslednjo mislijo: »Želimo si samo živeti v miru, svobodi, v sožitju z drugimi narodi. Biti domoljub ne pomeni biti nacionalist, ki vidi le svoj narod. Pravi domoljub je pripravljen narediti vse za svoj narod, tudi dati življenje, vendar spoštovati druge narode, njihovo kulturo in njihovo identiteto. Temu se reče sobivanje in prijateljstvo med narodi.«
Na mestu spomina in opomina se je delegacija, ob prisotnosti Častne enote in kvinteta Slovenske vojske ter zastavonoš, s položitvijo venca poklonila dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu, ter dvema britanskima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parksu, ki so v letih 1944 in 1945 padli za svobodo v teh krajih.
Posebno noto so dodali Častna enota Slovenske vojske, trobilni kvintet Slovenske vojske in zastavonoše veteranskih organizacij Občine Kamnik ter Mestna godba Kamnik. Otroci Podružnične šole Zgornji Tuhinj so nam pripravili prijeten kulturni program s petjem in recitacijami, za preplet misli in besed pa je poskrbel Goran Peršin.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu. 
