V soboto, 25. julija 2021, je pozno popoldan pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 27. julija 1941. Dogodka se je v imenu Občine Kamnik udeležil podžupan Bogdan Pogačar skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom ter z ostalimi predstavniki in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Tokratni slavnostni govornik je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marjan Šarec.
V letih 1941 – 1945 je bilo kamniško območje
med najpomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja je v partizane odšlo razmeroma veliko občanov. Posledično je tako občina med narodnoosvobodilnim bojem utrpela tudi dosti žrtev, in sicer padle borce in aktiviste, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih ter v »taboriščih smrti« v Nemčiji.
Prvi okupatorjevi žrtvi na območju Kamnika sta bili ubiti na Perovem. Kamniška skupina je dobila nalogo, da
ponoči,27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku.
Akcija kamniške bojne skupine zaradi izdaje ni povsem uspela.
Nemci so ob vseh pomembnejših objektih postavili straže, tudi pri brvi, ki na Perovem vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zbirno mesto kamniške in dupliške bojne skupine
. Kamniška bojna skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, drugi so se rešili iz klešč okupatorja. Mlakar in Miklavčič, oba skojevca in delavca Titana, sta torej prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Da bi za njima zakrili vsako sled, so ju Nemci pokopali v skriven grob za zvonikom na kamniških Žalah. Po osvoboditvi so ju prekopali in položili v urejen grob.
Na kamniških Žalah je urejeno grobišče in spomenik prvima padlima borcema oborožene vstaje in nekaterim kasneje padlim borcem in aktivistom.Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik je ob današnji proslavi v imenu organizatorja sprva pozdravil vse zbrane in jim zahvalil za to, da ohranjajo tradicijo in pomen spomina na leto 1941.
Ob prisotnosti
zastavonoš je delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane v imenu Občine Kamnik nagovoril
podžupan Bogdan Pogačar: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovana predsednika organizacije združenja za vrednote NOB Emil Grzinčič in Dušan Božičnik, spoštovani slavnostni govornik poslanec Državnega zbora Marjan Šarec, spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani. 27. julija 1941 sta tu, na tem kraju, pod streli Nemške okupatorske vojske padli prvi dve žrtvi na Kamniškem, dva 21-letna fanta, Dominik Miklavčič in Anton Mlakar. Tu se je začela s krvjo tlakovana pot v svobodo, tu je boj proti Nemškemu okupatorju ter boj za obstoj naroda, jezika in identitete dobil neizbrisen pečat. Z načrtovanimi diverzantskimi akcijami so partizani pokazali pogum in pripravljenost boriti se proti precej bolj organiziranemu ter z orožjem opremljenemu in nasploh močnejšemu sovražniku, ki je okupiral dobršen del Slovenije, Gorenjske in tudi občino Kamnik. V juniju 1941 sta tu padli prvi žrtvi in od takrat pa do konca vojne je bilo na Kamniškem teh žrtev še veliko. Na to nas opozarjajo mnoga obeležja, ki so posejana po vseh koncih naše občine ter nam sporočajo, da je za svobodo domovine, pravičnost, narodno identiteto in ohranitev človekovega dostojanstva potrebno stopiti skupaj, se boriti in če je potrebno tudi umreti. Prav je in dolžni smo vsem, ki so padli za svobodo domovine tako v 2. svetovni vojni kot 50 let kasneje v osamosvojitveni vojni, da ohranjamo spomin na te žrtve, jim izkazujemo hvaležnost in če bo potrebno njihov boj tudi nadaljujemo. Občina Kamnik z organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik pri ohranjanju pomena NOB vzorno sodeluje in skrbi, da spomin na žrtve, dejanja in dogodke iz 2. svetovne vojne ne bo nikdar zamrl. V imenu Občine Kamnik, v imenu župana Mateja Slaparja in v lastnem imenu se vam vsem zahvaljujem, da se s hvaležnostjo in ponosom spominjate dejanj teh pogumnih junakov, ki so nam z lastno žrtvijo tlakovali pot v svobodo in položili temelje državnosti. Na trdnih temeljih je zgrajena naša hiša, kako bo urejena in kako bomo živeli v njej, pa je odvisno od nas, ki danes v njej prebivamo. Ne delimo se in z dejanji pokažimo zrelost, ponos in hvaležnost vsem, ki so dali življenja za našo Slovenijo; pokažimo, da njihova žrtev ni bila zaman.«
Tokratni
slavnostni govornik je bil
poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marjan Šarec, ki je ob tej priložnosti povedal:
»Spoštovani gospod podžupan, spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gospe in gospodje, prisrčna hvala, da ste me povabili za današnjega slavnostnega govornika tukaj na Titanovi brvi, kjer obeležujemo že 80. obletnico dogodkov, ki so pomenili začetek vstaje na Kamniškem. 27. julij je bil v prejšnji državi tudi občinski praznik in vstaja na Kamniškem se je začela z akcijo, ki je spodletela zaradi izdaje in to je že nakazalo potek 2. svetovne vojne na Slovenskem, da bo boj v veliki meri tudi obeleževala oziroma krojila tudi izdaja na raznih območjih. Ne glede na to so se partizanke in partizani pogumno zbrali skupaj v čete, bataljone in na koncu tudi divizije in so osvobodili Slovenijo. Slovenija ima to srečo, razen v Murski Soboti in njeni okolici, da je ni osvobodila tuja vojska, ni je osvobodila ruska vojska, ampak se je osvobodila sama. Kamnik in zlasti Tuhinjska dolina sta dala premnoga življenja in prelila mnogo krvi, da danes živimo v svobodi, da je narodnoosvobodilni boj kot ideja lahko živel, uspel in pomeni tudi temelj slovenske državnosti. Brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo pogojev za osvoboditev leta 1991. Tudi tako imenovana Kardeljeva ustava leta 1974 je dovoljevala, da so lahko šle republike vsaka svojo pot in zato je tudi slovenska osamosvojitev uspela, kajti temeljila je na formalno pravnih pogojih in odločnosti slovenskega naroda, da bomo živeli tako kot sami želimo in kot vemo, da je prav. Današnja, 80. obletnica vstaje na Kamniškem in prvih žrtev, je kamenček v mozaiku te slovenske samostojnosti, slovenske svobode in slovenske državnosti. Kamnik in okolica sta vedno vedela, kaj je biti na pravi strani in katera je prava stran zgodovine. Slovenski narod ni razklan, ampak je velika večina slovenskega naroda na pravi strani in si želi živeti v miru, želi si živeti brez zdrah, želi si živeti brez potvarjanja zgodovine, želi si živeti v evropski družini držav, ki ne temeljijo na kršenju človekovih svoboščin, na izničevanju že zdavnaj pridobljenih ustavnih pravic, ampak želijo živeti v napredni družbi narodov in to želimo tudi mi in to želi velika večina slovenskega naroda. Danes se spominjamo zgodovine, a prav je, da se ozremo tudi v prihodnost. Prihodnost je vedno pred nami, kakšna pa je ta prihodnost, je v veliki meri odvisno tudi od nas. Živimo v čudnem času, živimo v času epidemije koronavirusa in hkrati tudi epidemije potvarjanja zgodovine, kršenja človekovih pravic in želje po preobrazbi slovenske družbe in poti Slovenije tja nekam proti Višegradu. Danes slišim mnogokrat – dajte nekaj narediti. Ne, ne, prava pot je, dajmo skupaj nekaj narediti. To je prava pot. Ti, ki so zapisani na tem spomeniku, niso rekli, dajte nekaj narediti, ampak so rekli, dajmo in so šli v akcijo ne vedoč, kakšen bo izid, kajti včasih je treba tudi tvegati. Če tvegaš in se ti ne posreči, je treba poskušati vedno znova in znova, ne zaradi sebe, ampak zaradi tega, ker smo Slovenke in Slovenci preživeli že vse viharje zgodovine in bomo tudi tega, ki ga danes doživljamo vsak dan. Danes smo priča ubijanju Slovenske tiskovne agencije, ki je bila v času osamosvojitve ključna za to, da je šla resnica Slovenije v svet. Danes smo priča, ko se zakoni spreminjajo, ker dva tožilca nekomu nista pogodu. Danes smo priča tudi, kako želi ta država oziroma njeno vodstvo peljati Slovenijo v družbo Poljske, Madžarske in drugih držav, ki ne spoštujejo človekovih pravic in ki želijo vedno znova odškrniti še tiste pridobljene ustavne pravice, ki so v normalnih demokracijah že zdavnaj samoumevne. In zato, drage prijateljice, dragi prijatelji, je treba vztrajati. Referendum je lepo pokazal, kaj meni ljudstvo, in ko ljudstvo stopi skupaj, ga ne more nič ustaviti. To niso kupčije v državnem zboru, ko se sprašujejo, kdo bo komu več ponudil in potem en poslanec jamra, da je deležen pritiskov. Kje pa so pritiski, ko je cela Slovenija pod pritiskom, ko smo vsi skupaj pod pritiski vsak dan, ali bomo še imeli Slovensko tiskovno agencijo, ali bomo še imeli človekove pravice in ali bomo imeli sploh še demokracijo. To so pritiski, ki jih doživljamo vsak dan, ampak pod temi pritiski ne bomo klonili, kajti tudi volitve pridejo in tudi takrat bo narod vstal in šel volit, kajti če bo vedel, da gre za prihodnost, in če mu bomo sto in sto in stokrat povedali, da je prihodnost od tega odvisna, verjamem, da bo tudi uspeh, kajti mi želimo živeti v evropski državi, v normalni demokraciji, kjer ko ugotoviš, da nimaš dovolj glasov za vladanje, se potrudiš, da bi bile volitve. Ne pa da to jemlješ kot puško v koruzi in ne vem kaj, ker se želiš oklepati oblasti za vsako ceno. Mi se ne oklepamo oblasti za vsako ceno, bomo pa storili vse, zato da spremenimo sedanjo situacijo, Pozivam vas, da vsi skupaj nekaj naredimo in da, ko bo čas za to, vzamemo pisala v roke in obkrožimo demokracijo. Hvala lepa.«
Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav in recitator Goran Peršin. Slednji je poskrbel tudi za preplet misli in besed. Z zvoki harmonike je ob pristnosti zastavonoš dogodek obogatil Franc Uršič.
Fotografije: Občina Kamnik
