»Jaz sem. Ne bojte se!«

Že drugo leto zapored je Šmartno v Tuhinju ostalo brez klasičnega oratorija, po katerem je poznano. Animatorji smo se celo poletje pripravljali na program, delali načrte za to, kako bomo izpeljali določene dele oratorija v praksi ob upoštevanju ukrepov ter se veselili 120-ih prijavljenih otrok. Potem pa smo začetek avgusta izvedeli, da tudi tokrat oratorija ne bomo mogli izpeljati, saj zaradi naraščanja okužb za to nismo dobili dovoljenja.

Do 16. 8. in s tem do začetka programa smo tako imeli le 9 dni, tega dragocenega tedna pa nismo želeli kar tako izpustiti iz rok, tako da smo začrtali program za animatorje – približno 15 starejših in 25 novih.

Oddaljili smo se od osnovnega programa, ki smo ga pod geslom »Originalen.si«pripravljali za mlajše otroke ter v ožji pripravljalni ekipi začrtali program za mladostnike in mlajše odrasle. Program smo naslovili »Jaz sem. Ne bojte se!«, kar je bila rdeča nit katehez in pogovornih srečanj tekom tedna. Dnevni program smo raztegnili, saj smo ga za vsak dan oblikovali od 8. do 17. ure.

Medse smo povabili tudi dva gosta, in sicer Katjo Ban, ki je prišla med nas s svojim pričevanjem, ter Mateja Virtiča, ki nam je poleg prijetnega srečanja, prinesel tudi zanimivo popoldne beatboxa. Naši pogovori in kateheze so se dotaknili zaupanja, osnov vere in pomena skupnosti. Preizkusili smo se na veliki monopoly igri ter v športnih igrah in se skupaj podali v sobo pobega. Ustvarjali smo origami in se podali na vojaško delavnico, poslikali nekaj skodelic ter imeli popoldne družabnih iger. V enem od popoldnevov smo se prelevili v kriminaliste ter na podlagi indicev poskušali razvozlati zločin.

V petek smo se podali na izlet na slovensko obalo, kjer smo po raziskovanju Piana dan zaključili na eni od plaž.

Sobotno dopoldne nam je prineslo kar nekaj novih informacij o živalstvu sveta in pomenu sonca za floro in favno.Nadaljevali smo s sveto mašo in piknikom ter tako tudi uradno zaključili res bogat program celega tedna.

Med tednom smo nemalokrat pomislili na primanjkljaj otroškega smeha, ki bi dodatno napolnil dvorišče, a bili konec dneva vsekakor hvaležni, da smo lahko izpeljali vsaj ta del programa.

Upamo, da se čisto zares srečamo prihodnje leto. Na tem bomo, kolikor bo v naših močeh, zanesljivo delali.

Besedilo: Monika Jeglič
Fotografije: Eva Kožlakar, Neža Lanišek, Monika Jeglič