Gozdovi na Kamniškem ob dnevu in tednu gozdov 2022

24. 5. 2022
V začetku lanskega leta je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v skladu s pravilnikom potrdilo načrt gozdnogospodarske enote (GGE) Kamnik za obdobje od 2020 do 2029, kot zadnjega od trojčka načrtov. Pred tem sta bila potrjena načrta GGE Tuhinj Motnik za obdobje 2018 do 2027 in GGE Kamniška Bistrica za obdobje 2019 do 2028. K pripravi, razgrnitvi in javni obravnavi so bili povabljeni lastniki gozdov ter drugi posredni in neposredni uporabniki gozdnih površin, a opaznejšega sodelovanja v tem procesu ni bilo zaznati, kljub občasnim močnim populistično-propagandnim podvigom v lokalnih medijih. S potrjenimi načrti imajo lastniki gozdov, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, izvajalci del v gozdovih in ne nazadnje vsi, ki te gozdove uporabljamo, pravice, predvsem pa materialne, pravne in moralne dolžnosti do 61 odstotkov površine občine, porasle z gozdom.
 
Preglednica navaja nekatere glavne pokazatelje gozdov na kamniškem (občini Kamnik in Komenda) od 2018-2029:
Načrtovani trojček je bil izdelan in sprejet po enotnem postopku v skladu z Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih Ul. RS št.5/1998) in si zato lahko privoščimo informativno primerjavo z stanjem izpred dobih dvajsetih let.

    GGE KAMNIK* GGE KAMNIŠKA BISTRICA GGE TUHINJ MOTNIK SKUPAJ OBČINA KAMNIK
obdobje veljavnosti načrta leto 2020-2029 2019-2028 2018-2027 2018-2029
površina  - vsa ha 12.566 6.107 10.273 28.946
površina - gozda ha 6.784 3.705 7.115 17.605
večnamenski gozdovi ha 6.244 1.451 7.081 14.776
gozd s posebnim namenom 30     30
varovalni gozdovi  ha 510 2.254 35 2.799
gozdnatost % 54% 61% 69% 61%
           
zasebni gozdovi % 98% 100% 97% 98%
državni gozdovi % 2% 0% 2% 2%
gozdovi lokalnih skupnosti % 0% 0% 1% 0%
           
število parcel z 1 lastnikom št. 6.406 16 7.504 13.926
število parcel z 2 solastnikoma št. 2.007 0 2.961 4.968
število parcel z 3 ali več solastniki št. 886 93 810 1.789
število parcel skupaj   9.299 109 11.275 20.683
           
delež razvojnih faz   stanje / model stanje / model stanje / model stanje / model
Mladovje % 6,9 / 14 5,4 / 18 3,6 / 16 5,3 / 16
Drogovnjak % 22,4 / 40 39,7 / 44 17,7 / 41 26,6 / 41,6
Debeljak % 41,7 / 29 46 / 25 66,7 / 27 51,46 / 27
Sestoj v obnovi % 29 / 17 8,9 / 13 11,8 / 16 16,6 / 15,3
delež razvojnih faz          
Mladovje   -7,1 -12,6 -12,4 -10,7
Drogovnjak   -17,6 -4,3 -23,3 -15,1
Debeljak   12,7 21,0 39,7 24,5
Sestoj v obnovi   12,0 -4,1 -4,2 1,2
    0 0 0 0
lesna zaloga iglavci m3/ha 116 96 163 131
lesna zaloga listavci m3/ha 138 144 157 147
lesna zaloga skupaj m3/ha 254 241 319 278
           
priprastek iglavci m3/ha/leto 3,01 1,46 5,22 3,58
prirastek listavci m3/ha/leto 3,50 2,08 4,14 3,46
prirastek skupaj m3/ha/leto 6,51 3,54 9,36 7,04
           
največji možni posek iglavci  m3/10let 194.980 41.915 276.134 513.029
največji možni posek listavci m3/10let 223.076 49.638 240.679 513.393
največji možni posek skupaj m3/10let 418.056 91.551 516.813 1.026.420
           
najpogostejše   bukev smreka  smreka smreka
drevesne   smreka  bukev bukev bukev
vrste   rdeči bor macesen drugi trdi listavci drugi trdi listavci
    drugi trdi listavci plemeniti listavci plemeniti listavci plemeniti listavci
           
gozdne vlake št/km 562/2008 96/448 683/2083 1341/4539
 gozdnie ceste št/km 51/40 8/21 46/69 105/130
* v GGE Kamnik je 6783,98 gozdov, od tega 887,73 ha gozdov v občini Komenda
Površina, opredeljena kot gozd, se je zmanjšala za 4 odstotne točke ali 645 ha iz različnih vzrokov:
  • zaradi načina zajemanja podatkov ter menjave načinov opredelitve gozdne površine v procesih prostorskega načrtovanja na državnem in občinskem nivoju (OPN, GERK,…)
  • zaradi večjih krčitev v urbane namene (OIC Komenda,)
  • zaradi načina prekategorizacije gozdne površine v kmetijska zemljišča (do 5.000 m2 po hitrem postopku).
Površina gozdov s posebnim namenom (rezervati, parki) se je zmanjšala na borih 30 ha (Arboretum), zato pa se je močno povečal obseg razglašenih varovalnih gozdov za dobrih 1.200 ha (Kamniška Bistrica). Delež gozdov v lasti države se je znižal za 31 odstotnih točk, hkrati pa se je povečal delež gozdov v zasebni lasti za 34 odstotnih točk. Ob pogledu na razvojne faze večnamenskih gozdov ugotavljamo, da je razlika  dejanskega deleža mladovja v primerjavi z modelnim stanjem (delež, ki bi zagotavljal trajnostni donos na dolgi rok) vse večja, vse več je debeljakov (gozdov v odrasli fazi) ter gozdov v obnovi, zaradi česar postajata zgradba gozdov in njihova stojnost vse bolj občutljiva in nestabilna. Posledično narašča lesna zaloga gozdov ter prirastek. Iz ugotovljenega sledi, da se je zaradi tega povečal tudi največji možni posek (etat) in sicer iz 629.672m3 v obdobju 1998-2009 na 1.026.420 m3 v obdobju 2018-2029.
 
Z naglim korakom se bližajo spremembe v našem gozdnem okolju, za katere smo pred desetletjem ali dvema nazaj mislili, da so samo preteča prerokba, ki se ne bo nikoli zgodila. Osebnih razmišljanj in komentarjev o večnem in neizčrpnem zelenem kraljestvu je veliko, h kritičnemu premisleku (in dejanjem) pa poziva dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Mislila sem, da je gozd bolj odporen, a je zelo krhek…Gozd je postal vir izpustov (CO2,  op. a.), kar je z vidika blaženja podnebnih sprememb pravi šok. Vsi načrti, kako bomo to počeli na račun gozdov, se namreč podirajo. Gozd v energetiki vidijo kot vir energije, v politiki kot ponor, lesna industrija ga vidi kot vir surovin za proizvodnjo pohištva… Vsi se zanašajo na gozd, misleč, da bo tako, kot je rasel doslej, rasel večno. Pa ne bo.« (Objektiv, 2. aprila 2022)

Besedilo in fotografije: Miha Zabret, Zavod za gozdove Slovenije
Fotogalerija