V ponedeljek, 19. novembra, je minilo natanko 30 let od smrti nekdanjega stranjskega župnika Franceta Gačnika v bolnišnici na Golniku. V Stranje je prišel za dušnega pastirja leta 1962; tu je ostal prav do smrti. Poleg tega je bil še veliko drugega: posvečal se je fotografiji, pisal je besedila sodobnih duhovnih pesmi, skladal, izdajal pesmarice. Videlo se je, da je prišel s »slovenskega Parnasa«, kot je njegov rojstni kraj Velike Lašče, kjer je »pripel« na svet 8. avgusta 1927, v povezovalni besedi med nastopi cerkvenih pevskih zborov imenoval njegov kaplan (v letih od 1981 do 1984) mag. Anton Berčan, župnik in dekan v Ribnici, ki je 17. novembra 2018 vodil somaševanje v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Mekinjah.
France Gačnik je zapustil bogato glasbeno dediščino. Izdal je več pesmaric s priredbami in tudi z lastnimi uglasbitvami: Večerni ave (1958), Na strunah kitare (1970), Prihaja Bog: 15 božičnih pesmi za en, dva ali štiri glasove (1972, 1985), Na hribu križ (1974), Hvalite Gospoda (1977), Božična zgodba (1979), Naša pesem (1982), Sveti večer (1985) in drugo. Mlade je zlasti pritegnil s pesmimi, zapisanimi v pesmarici Na strunah kitare, pozneje pa s pesmimi v pesmarici Naša pesem, ki so jih pevski zbori iz Stranj izvajali med t. i. »ritmičnimi mašami«. Z njimi je navduševal veliko ljudi po Sloveniji pa tudi zunaj nje (na hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji …).
Da njegova pesem še živi, so najlepše potrdili številni cerkveni pevski zbori, ki so 17. novembra popoldne v lepi mekinjski župnijski cerkvi med mašo in poznejšo glasbeno revijo v prezbiteriju in na koru izvajali zgolj Gačnikove pesmi. Vsak zbor je na reviji zapel po dve. Zvrstili so se: Kvartet Krt, Vokalno instrumentalna skupina sv. Mihaela Mengeš, Mešani pevski zbor sv. Mihaela Mengeš, Moški pevski zbor župnije Mekinje, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Gozd, Cerkveni otroški pevski zbor župnije Mekinje, Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik Stranje, Mešani cerkveni pevski zbor Mekinje, Mešani cerkveni pevski zbor župnije Nevlje, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Homec, Cerkveni otroški pevski zbor Tunjice in združena cerkvena pevska zbora župnije Nevlje. Nazadnje so vsi zbori skupaj v prezbiteriju zapeli še Gačnikovo pesem Ko v jutru zvezde ugašajo in najbolj priljubljeno Zate Marija, nagelj je in rožmarin.
Bogoslužni in pevski spomin na velikega glasbenega ustvarjalca je imel tudi dobrodelni namen, saj so številni obiskovalci svoje darove namenili za obnovo glavnega oltarja mekinjske cerkve.
Župniku Antonu Berčanu sta se pri oltarju med mašo pridružila domači župnik mag. Pavel Pibernik, dober pevec in ljubitelj dobre glasbe, in frančiškan p. Franci Seničar, nepogrešljivi voditelj ljudskega petja pri slovesnostih na Brezjah.
Glavne zasluge za obuditev spomina na Franceta Gačnika ob 30. obletnici njegove smrti je imel njegov dolgoletni organist in tesen sodelavec Dominik Krt, organist in zborovodja zelo kakovostnega Mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Stranj, ki si je nadel Gačnikovo ime. Ta zbor je župniku Gačniku leta 2009 po Krtovih načrtih pred župniščem postavil lep spomenik, tokrat pa izdal še dvojno zgoščenko pod naslovom Za Teboj Gospod z duhovno-ritmičnimi, bogoslužnimi in priložnostnimi pesmimi »Bogu v čast in vam v veselje iz najbolj preprostih ljudskih src«.
Obiskovalci obletnega spomina na Gačnika so še posebej radi prisluhnili Antonu Berčanu, ko je v premorih med posameznimi nastopi pevskih zborov pri glasbeni reviji na privlačen in poveden način orisal Gačnikovo človeško in duhovniško podobo, delo in zlasti veliko glasbeno ustvarjalnost, ko je dvignil na noge vse Stranje in glasbeno nadarjene ljudi naokrog z ritmičnimi mašami in domačimi pevskimi zbori. »To je bila pokoncilska pastorala,« je jedrnato označil Gačnikovo duhovniško daljnovidnost.
Veliko lepih besed pa tudi bridek spomin, kako so Gačnika redno zasliševale tedanje komunistične oblasti, vendar ga niso mogle ustaviti, je obudil mekinjski župljan prof. Tone Ftičar.
Bogoslužni in glasbeni spomin na duhovnika in glasbenika Franceta Gačnika je sklenil varuh in nadaljevalec njegovega glasbenega izročila Dominik Krt. Navzoče in druge je povabil, naj mu pri tem pomagajo, posebej »mlade moči«, kajti starejše se starajo. Napovedal je monografijo o Gačniku, prav pa bi bilo, da bi ga glasbeno strokovno ovrednotili na simpoziju. Navzoče pevske zbore (zborovodje) je obdaril s priložnostnim darilom in slovensko zastavo, saj je bil France Gačnik tudi velik domoljub, je pa tudi postavil na novo (prejšnjo so požgali) kapelico Marije Snežne na Veliki planini.
Številni udeleženci so hvaležni za tako lepo in pomenljivo slovesnost zapuščali mekinjsko cerkev. Posebej tisti, ki jim Gačnikove pesmi veliko pomenijo, so rasli, se veselili in duhovno krepili ob njih. Pevci pa so se potem še poveselili v prostorih gostoljubnega mekinjskega župnišča.
Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič
