V osemdesetem letu je 19. novembra umrl znan Kamničan Branko Novak. Bil je prijeten človek. V mladosti sem ga videvala na kamniškem kopališču, spominjam se ga iz gimnazije, čeprav je bil kar nekaj let starejši od mene. Včasih me je z nasmehom podražil z mojim očetom, ki je bil njegov profesor. V času pred osamosvojitvijo in prva leta po nastanku države Slovenije smo se veliko družili v okviru Demosa. Kasneje sem ga redko srečevala.
Na volitvah leta 1990 je kot predsednik Zelenih Kamnika kandidiral za Zbor občin Republiške skupščine. Kot človek in politik je bil sprejemljiv za vse člane kamniškega Demosa. V svojih spominih je napisal, da je bil največji problem, kako se predstaviti javnosti, saj so sredstva javnega obveščanja o Demosovih kandidatih molčala. Udeleževal se je srečanj z ljudmi po vsej kamniški občini, ki je takrat obsegala tudi zdajšnjo občino Komenda. K prepoznavnosti mu je pomagala tudi Ivana Skamen, ki mu je kot članica uredništva Kamniškega občana uredila, da je lahko objavil intervju, ki ga je sicer sam napisal.
V svojem predvolilnem programu je zapisal, kaj bi bilo treba storiti:
Opozarjal je na to, da bi moral denar, ki ga zaslužimo v Sloveniji, tu tudi ostati, ne pa da gre v jugoslovanski proračun, npr. za nerazvite. Zavzemal se je za poživitev gospodarstva, za okolju prijazno industrijo, za razvoj obrti in podjetništva.
Pridobil si je dovolj glasov in postal je poslanec v tedaj še tridomni skupščini Slovenije. Deloval je v različnih odborih in bil pogosto razočaran, ker se je premalo storilo za varovanje okolja.
Branko Novak je bil priča in soustvarjalec najpomembnejših dogodkov v novejši zgodovini Slovenije:
Vsa ta dogajanja je Branko Novak podpiral, nasprotoval pa je sklepu, ki je bil sprejet 30. decembra 1991 na sestanku v Dolskem. Vodstvo je razpustilo Demos, ki naj bi bil izpolnil svojo nalogo: samostojnost Slovenije. Ta razkol v Demosu je povzročil, da je Lojze Peterle izgubil mesto predsednika vlade, oblast pa je prevzela levica in jo z manjšimi razmiki obdržala do danes.
Branko Novak je kasneje sodeloval v kamniškem izvršnem svetu, kjer je vseskozi zagovarjal stališča, ki si jih je zastavil kot poslanec.
V zaključku opisa svojega poslanskega delovanja v knjigi Demos na Kamniškem je zapisal: »Vesel in ponosen sem, da sem imel možnost sodelovati pri teh tako odločilnih korakih za slovensko osamosvajanje! Žalosti pa me dejstvo, da se vsa leta, tudi danes, tako vztrajno poskuša zmanjševati osamosvojitveno vlogo Demosa.«
Po upokojitvi se je iz politike bolj ali manj umaknil, ukvarjal se je z vrtom, gojil je maslenice. Kar nekaj časa je minilo od tega, ko me je povabil, naj jih pridem pogledat. Potem se nisva več srečala. Slišala sem, da pomaga društvu Demos na Kamniškem pri oblikovanju spletnih strani.
Branko, iskrena hvala za tvoje delo. Vsi člani nekdanjega Demosa te bomo ohranili v spominu kot preudarnega, nesebičnega, poštenega človeka, ki je vedel, kaj je treba v tistem za Slovenijo težkem času storiti in je to tudi storil.
Besedilo in fotografija: Dr. Marjeta Humar
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
