Žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v spomin na življenje in delo častnega občana Občine Kamnik Janeza Majcenoviča

»Dokončana je pot,
izzvenela je pesem;
v brazdi plug je obstal;
polje nemo molči.
Tja do groba gre pot,
tja, kjer dom zadnji čaka;
zadnja pesem zvonov –
zadnja pesem v slovo.
V zemlji rodni telo naj počiva mirno;
vej šumenje, spev ptic: večna uspavanka bo!«
(Dokončana je pot: J. Brahms – F. Gačnik – besede Janez Majcenovič)

V sejni dvorani Občine Kamnik se je zvečer odvijala žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v spomin na življenje in delo častnega občana Občine Kamnik Janeza Majcenoviča. Sejo je vodil podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi. 

Pisati o dosežkih gospoda Janeza Majcenoviča ni lahko, saj jih ni bilo malo, zato je težko izpostaviti le nekatere. Pustil je pečat na številnih področjih in naši lokalni skupnosti zapustil bogato dediščino s področja kulture, športa in zgodovine, ogromen je njegov prispevek pri spodbujanju domoljubja in utrjevanju širše humanistične zavesti. Desetletja njegove družbene aktivnosti zaznamujejo aktivno sodelovanje s pomenljivimi prispevki v Občinski izobraževalni skupnosti, Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in ne nazadnje v njegovi domači Krajevni skupnosti Perovo. Občinski svet Občine Kamnik pa mu je v letu 2015 podelil naziv častni občan Občine Kamnik za življenjsko delo na področju naravoslovnih strok in pomenljive prispevke, ki jih je ob poklicnih zadolžitvah vseskozi dopolnjeval z govorico glasbe in v spremstvu vrednot najširših duhovnih razsežnosti, s čimer je bogatil Kamnik in obenem prispeval ugleden delež k njegovi širši prepoznavi in uveljavitvi.

Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Igor Žavbi je ob žalni seji dejal: »Po izobrazbi matematik, ki je pridno osvajal svoje znanje in ga kvalitetno uporabil v svojem poklicu. Kot diplomant prirodoslovno matematične fakultete se je ukvarjal z bančništvom, zavarovalništvom in informatiko. Največji pečat pa je najverjetneje pustil na pedagoškem področju, kjer je dolga leta dijakom, pa tudi starejšim, predajal znanje poslovne matematike, fizike in računalništva. Sam se ga spominjam iz ene mojih prejšnjih zaposlitev, ko sem bil priča precej visoki obletnici mature, kamor je bil gospod Majcenovič povabljen kot razrednik jubilantov. Povsem običajno druženje, dokler ni med večerjo vstal in iz srajčnega žepa potegnil žepno redovalnico z napisanimi imeni in priimki takratnih njegovih učenk in učencev ter na svoj dobrovoljen način pričel preverjati prisotnost. Po reakcijah prisotnih je bilo videti, da so ga dijaki cenili kot profesorja in to spoštovanje ohranili tudi v zrelih letih. Vse skupaj se je nato končalo po njegovo. S pesmijo in njegovim mogočnim glasom. Prav pesem je bila tista, ki je poleg službenih aktivnosti, plavanja, planinarjenja, šahiranja in zgodovine, najbolj zaznamovala in zapolnila njegovo življenje. Obdarjen je bil s prelepim baritonom, ki ga je razdajal med ljudi v številnih zborih. Prepeval je v številh cerkvenih zborih, med drugim Mešanem pevskem zboru Planika, Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič in več kot 30 let pri Liri. Prav tako je bil njegov glas nepogrešljiv tudi pri sv. Primožu. Skupaj s Tomažem Plahutnikom in Rokom Lapom je sooblikoval trio Kamniški koledniki. Skupaj so ponesli ime mesta Kamnik ne samo po Sloveniji, pač pa tudi izven naših meja, celo v Avstralijo, Kanado in Ameriko. Nikdar pa ni pozabil na Kamnik in na njegovo Perovo. Toliko je bilo aktivnosti in pomembnih dogodkov v njegovem življenju, da jih je nemogoče opisati v nekaj minutah. Številne njegove aktivnosti in obsežno delo ni ostalo povsem neopaženo, saj je bil prejemnik številnih nagrad in priznanj. Za življenjsko delo na področju naravoslovnih strok in pomenljive prispevke, ki jih je ob poklicnih zadolžitvah vseskozi dopolnjeval z govorico glasbe in v spremstvu vrednot najširših duhovnih razsežnosti, s čimer je bogatil Kamnik in obenem prispeval ugleden delež k njegovi širši prepoznavi in uveljavitvi je leta 2015 prejel naziv častni občan Občine Kamnik. Kamničanke in Kamničani se ga bomo vedno spominjali po njegovi dobrodušnosti in dobrovoljnosti, ki je vela iz njega, in večno mu bomo hvaležni za vsa njegova dela, ki so kot seme padala v pravkar zorano brazdo. Njegova pot je dokončana, a ostajajo njegova dela in njegove pesmi – napisane in posnete in ostajajo številni spomini na dogodke, ko smo bili lahko del njegovega življenja in smo se mu lahko vsaj za trenutek pridružili na njegovi poti.«

Janez Majcenovič je dal svoje znanje Kamniku, dihal je z njim in ga tako zelo občudoval. Tako zelo občudoval pa tudi njegovo Perovo. S svojim odhodom je pustil praznino, a vendarle njegov prispevek živi in bo živel tudi za naslednje generacije Kamničank in Kamničanov.

Ohranili ga bomo v lepem spominu.