»Narod, ki se ne zaveda svojih korenin, je obsojen na propad«

Prireditev Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine že tradicionalno spremljajo razstave, ki vsaka na svoj način poudarjajo pomen oblačilne in kulturne dediščine. Letos si bo obiskovalci festivala v prostorih Občine Kamnik lahko ogledajo fotografsko razstavo Ljudska glasbila sveta, v Samostanu Mekinje razstavo oblačilne dediščine v zamejstvu Skok čez mejo, v Domu kulture Kamnik razstavo slik Utrinki slovenske krajine, v Galeriji Dika razstavo avb in peč Zlato in belo, v Galeriji nad Kavarno Veronika pa drugi del razstave Skok čez mejo, ki jo bo spremljala tudi razstava starih žepnih ur Urarstva Cerar. Od danes dalje je odprtih vseh pet razstav.

Župan Občine Kamnik Matej Slapar in direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Simetinger sta v sredo odprla razstavo Utrinki slovenske krajine avtorja Dušana Štrajharja, včeraj pa še razstavi Zlato in belo in drugi del razstave Skok čez mejo.

»Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so pomemben praznik za vso državo,« je dejal Matej Slapar in nadaljeval: »Vsak narod ima stvari, ki ga definirajo. Lahko so to stavbe ali pa navade ljudi. Če se narod ne zaveda svojih korenin in tega, kar so predniki imeli, je obsojen na propad. V Kamniku smo lahko ponosni, da se zavedamo naše dediščine in da lahko z razstavami kot so te pokažemo na korenine našega naroda.«

»Zelo sem vesel, da bodo obiskovalci letošnjih Dnevov narodnih nš in oblačilne dediščine lahko na razstavi videli tudi simbol slovenstva – avbo,« je dejal dr. Tomaž Simetinger in dodal:
»To je namreč na nek način to, kar festival predstavlja. Kot organizatorji pa z raznolikim programom  želimo doseči, da se ne razmišlja le o oblačilni dediščini, saj dediščina kot pojem zajema tudi jezik, glasbo, film in še marsikaj.«

Slikarska razstava Utrinki slovenske krajine prikazuje umetnine Dušana Štrajharja. Gre za enega izmed vztrajnejših kamniških slikarjev, ki se tako kot mnogi kulturni ustvarjalci, ki se za umetnost niso odločali v smislu svoje profesionalne poti, ampak se je začel lotevati tovrstnih možnosti šele vzporedno po odločitvi za poklic tehnično-storitvene stroke, v ustvarjalnem nemiru omogoča tudi druženje z enako mislečimi in čutečimi. Štrajharju sta krajina in urbana podoba, podoba mesta, vasi, naselja, tista, v katerem se likovno preizkuša – od popolnoma realističnega zajetja z ostro orisanimi linijami do svobodnejšega nanašanja barvnih plasti. Tako je razstavo opisala kustosinja Galerije Miha Maleš – Saša Bučan. Avtor razstave Dušan Štrajhar se je ob odprtju razstave zahvalil vsem, ki so mu na njegovi poti in pri postavljanju razstave pomagali.

Razstava bo na ogled do nedelje 8. septembra 2019, in sicer v četrtek, 5. septembra od 10. do 18. ure, v petek, 6. septembra, od 10. do 12. ure, v soboto, 7. septembra od 9. do 19. ure in v nedeljo, 8. septembra, od 9. do 13. ure.

Razstava Zlato in belo prikazuje avbe in peče starejšega datuma izdelave. Peča je naglavna ruta in je najstarejše in na Slovenskem najbolj razširjeno pokrivalo. V srednjem veku so bile peče preproste in enostavno položene na glavo, proti koncu 19. stoletja so se začele uveljavljati bogato vezene, obdane z drago čipko. Žene so pečo zavezovale na različne načine, najpogosteje na petelina, v Kamniku so vezavo imenovale kamniška roža. Avbe z zlato ali črno vezenim čelnikom ali z zlatim brokatom, je praznično pokrivalo, ki so ga premožne žene nosile ob največjih slovesnostih. Posebno bogate so si na glavo nadele neveste.

Avtorica razstave Veronika Pogačar je na odprtju povedala, da je to razstavo najtežje razstavila, saj se lastniki za svoje avbe in peče bojijo. »Moj namen pa je bil ravno to, da si ljudje lahko te avbe in peče, ki so skrite po domačih omarah, ogledajo. Nekatere avbe, ki jih sedaj nosijo ženske na različnih prireditvah, so brez zgodovine, na teh razstavljenih primerih pa je moč videti, kako so avbe izgledale nekoč.« Na odprtju je zgodovino avb predstavil tudi kustos Tržiškega muzeja Bojan Knific, delovanje Galerije Dika pa Danica Šraj. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli Irena Grmek in Klavdija Gregorin Štiftar.

Razstava bo na ogled v petek, 6. septembra, od 13. do 19. ure, v soboto, 7. septembra, od 10. do 19. ure in v nedeljo, 8. septembra, od 10. do 19. ure.

Razstava Skok čez mejo je zaradi obsežnosti razdeljena na dva dela. Prvi del je v Samostanu Mekinje, drugi pa v Galeriji nad Kavarno Veronika. Slednja razstava bo prikazovala oblačilno kulturo Slovencev izven meja matične domovine. S tem bo tematsko dopolnila razstavo v Samostanu Mekinje. Razstava poteka v sodelovanju z urarstvom Cerar, ki letos praznuje 100 let, bodo na ogled tudi primerki starih žepnih ur. To bo tudi napoved prihajajoče razstave posvečene izključno 100. obletnici urarstva Cerar, katere odprtje bo 27. septembra v Galeriji Dika.

»Iz stotih let neke obrti se lahko precej naučimo, saj se značaji niso veliko spremenili,« je v imenu Urarstva Cerar dejal Brane Leskošek in nadaljeval: »Spremenila se je zgolj tehnologija. Za Kamnik je sodelovanje med obrtniki in podjetniki, med velikimi in malimi ter med različnimi branžami zelo pomembno, saj to pomeni tudi obstoj mesta.« Za glasbeno spremljavo na odprtju je poskrbel Anže Babnik.

Razstava bo na ogled do 8. septembra vsak dan med 10. in 18. uro.

Od 23. avgusta dalje pa sta že odprti razstavi Ljudska glasbila sveta v prostorih Občine Kamnik ter prvi del razstave Skok čez mejo v Samostanu Mekinje. Uradno odprtje festivala bo jutri, 6. septembra, ob 19. uri, na Glavnem trgu, vrhunec festivala pa bo povorka narodnih noš, ki bo staro mestno jedro v pisane barve odela v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri.

Za sveže novice o 49. Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine spremljajte facebook stran Dnevi narodnih noš oziroma spletno stran narodnenose.si.

OZADJE

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto v Kamnik privabi več kot 30.000 obiskovalcev. Britanski medij The Guardian ga je letos uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi.  Začetki prireditve segajo v leto 1966, ko so Kamničani organizirali Dan narodne noše. Že prvo leto se je na prireditev odzvalo veliko število prosvetnih društev in posameznikov, tako iz Kamnika kot iz okolice. Prireditev je kar nekajkrat zamenjala ime, tako je leta 1986 Kamnik gostil 16. Dneve narodnih noš, folklore in obrti, kasneje se je preimenovala v Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine – to ime pa se je ohranilo vse do danes, ko je prireditev po številnih vsebinskih preoblikovanjih pridobila široko prepoznavnost. Vsako leto pa v nedeljo, zadnji dan festivala, poteka povorka narodnih noš, ki se je udeleži okoli 2000 posameznikov. Ti se za to priložnost posebej pripravljajo tudi več dni pred prireditvijo. Festival predstavlja ponos mesta, domačini pa mu radi rečejo kar "noše".

Besedilo: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Fotografije: Klemen Brumec