V soboto, 20. julija 2019, je pozno popoldan pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 27. julija 1941. Proslave se je v imenu Občine Kamnik udeležil podžupan Aleksander Uršič skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušanom Božičnikom ter z ostalimi predstavniki in predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Tokratni slavnostni govornik je bil častni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara.
V letih 1941 – 1945 je bilo kamniško območje med najpomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja je v partizane odšlo razmeroma veliko občanov. Posledično je tako občina med narodnoosvobodilnim bojem utrpela tudi dosti žrtev, in sicer padle borce in aktiviste, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih ter v »taboriščih smrti« v Nemčiji. Prvi okupatorjevi žrtvi na območju Kamnika sta bili ubiti na Perovem. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Akcija kamniške bojne skupine zaradi izdaje ni povsem uspela.
Nemci so ob vseh pomembnejših objektih postavili straže, tudi pri brvi, ki na Perovem vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zbirno mesto kamniške in dupliške bojne skupine. Kamniška bojna skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, drugi so se rešili iz klešč okupatorja. Mlakar in Miklavčič, oba skojevca in delavca Titana, sta torej prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Da bi za njima zakrili vsako sled, so ju Nemci pokopali v skriven grob za zvonikom na kamniških Žalah. Po osvoboditvi so ju prekopali in položili v urejen grob. Na kamniških Žalah je urejeno grobišče in spomenik prvima padlima borcema oborožene vstaje in nekaterim kasneje padlim borcem in aktivistom.
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik je ob današnji proslavi v imenu organizatorja sprva pozdravil vse zbrane in jim zahvalil za to, ohranjajo tradicijo in pomen spomina na leto 1941. Ob prisotnosti zastavonoš je delegacija k spomeniku položila venec, nato pa je zbrane v imenu Občine Kamnik nagovoril podžupan Aleksander Uršič: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovane gospe in gospodje, častni gostje, v imenu Občine Kamnik, lepo pozdravljeni na tradicionalni slovesnosti, pri Titanovi brvi, na Perovem. Perovo nosi v sebi bogato zgodovino, pomemben del te zgodovine je tudi 27. julij 1941, dan, ko se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju. Kamniška skupina aktivistov je dobila več nalog, katerih cilj je bil enak, zoperstaviti se okupatorju. Nemški vojski, katera je na slovensko ozemlje vkorakala z namenom potujčevanja in priključevanja svoji državi. Ob dandanašnjih interpretacijah zgodovine se vse prevečkrat pozabi, zakaj se je vse skupaj začelo. Po spominih Albina Potokarja, so tisto nedeljsko popoldan prijatelji igrali nogomet in načrtovali akcije proti okupatorju. Dominik Mlakar in Anton Miklavčič sta dobila nalogo, da prerežeta telefonske žice. Zaradi izdaje, so ju Nemci, iz zasede ubili. Spominjamo se jih, kot prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Na nas je, da ohranjamo spomin, da smo hvaležni zato, da se danes lahko spominjamo naše zgodovino. Na nas je, da smo ponosni na našo državo, da smo ponosni na naš slovenski jezik. Hvala vsem, ki tudi z današnjo udeležbo skrbite zato, da narodno osvobodilni boj na Kamniškem ni in ne bo pozabljen.«
Tokratni slavnostni govornik je bil častni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara, ki je ob tej priložnosti dejal Poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja in ob začetku dejal: »Med prvimi v Sloveniji so se klicu v obrambo domovine odzvali pri vas na širšem območju Kamnika in že v prvih dneh vojne začeli organizirati ljudi in partizanske enote za boj proti nemškemu okupatorju. Vstaja proti okupatorju se je hitro razširila in postavila pred partizane nove in zahtevnejše naloge« ter orisal dogodke na polpreteklo zgodovino. V zaključku pa strnil misli: »Doživljamo oživitev neofašizma in neonacizma ob podpori vedno prisotnega klerofašizma na potuhnjen in sprevržen način, poln manipulacij in zaslepljevanja ljudi. Na nas je, da to zlo na legitimen način zatremo z vso močjo ne glede na to kdo stoji za tem zavrženimi dejanji. Ponovno se srečujemo s specifičnimi oblikami kolaboracije. Dediči kolaborantov in zaslepljencev delujejo proti interesom slovenske države in njenih ljudi. Srečujemo se z lažnim in neprimernim ovajanjem v tujini. Temu sodi tudi zagrizeno potvarjanje zgodovine NOB njenega dejanskega ovrednotenja in nesprejemljivo opravičevanje kolaboracije z okupatorskimi silami. Neverjetno je s kakšno silo se zaletavajo v rdečo zvezdo, ne moti jih križ zaradi katerega je v preteklosti skozi stoletja na desetine milijonov ljudi izgubilo življenja. Rdečo zvezdo bi želeli spričo svoje zločinske kolaboracije prepovedati in iztrgati iz našega spomina. Čeprav ima rdeča zvezda večplasten pomen od ideološkega, verskega, državnega, blagovnega, v heraldiki in naravi je njen pomen za čas NOB lepo orisal veliki slovenski pisatelj in humanist Boris Pahor ko je dejal, da rdeča zvezda pri nas ni bila simbol komunizma temveč simbol osvobodilnega boja. Tu nisem samo kot predstavnik generacije, ki je skozi osamosvojitev in vojno za Slovenijo leta 1991 obranila Slovenijo. Neizmerno sem ponosen na svoj prispevek, kot tudi na bojno sodelovanje izjemnimi Kamniškimi teritorialci in pripadniki takratne Milice. Sem predstavnik zmagovite strukture, ki je spoštljiva do zgodovinskih tradicij iz slovenskega prostora. Visoko cenim delovanje kmečkih puntarjev, Maistrovih borcev, Primorskih TIGR – ovcev, slavne partizanske vojske in MSNZ, TO, slovenske Milice in ostalih osamosvojiteljev. Tudi zato se zavedam dejstva, da smo svojo pokončno zgodovino dolžni spoštovati zaradi prihajajočih rodov. Kdor ne spoštuje zgodovine svojega naroda je obsojen na pozabo.«
»Ponovno poudarjam, da ste tu na Kamniškem območju vedno imeli odločne in pokončne ljudi, ki so vedeli, kje jim je mesto v obrambi slovenskih interesov in kaj morajo narediti, da se doseže tisto, kar naš narod potrebuje. Tako je bilo pod Maistrovim poveljem, v času NOB -ja in v naši vojni leta 1991, v kateri so se enote TO iz Kamnika odrezale na najbolj uspešen način. Namenoma sem se dotaknil razmer v današnjem času in opozoril na slabosti in nestrpnosti s katerimi se srečujemo danes. Če ne presežemo tega stanja, nam je to slaba popotnica za naslednje obdobje. Naš narod je bil v svoji zgodovini velikokrat na zelo težkih preizkušnjah, vendar mu je vedno uspelo premagati najhujše izzive in najhujše ovire. Tako bo tudi tokrat o tem ne dvomim. Vprašanje je le, kakšno škodo bodo naredili povzročitelji. Zato je prav, da znamo mi in predstavniki mlajših generacij prepoznati prave vrednote ter reči odločni ne tistim , ki ustvarjajo razdor in razprodajajo ugled in bogastvo naše domovine. Življenja mladih junakov, Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, ki se jim danes poklanjamo na tem svetem mestu, življenja vseh njihovih tovarišev padlih v boju s sovražnikom in vseh žrtev okupatorja so vredna spomina in spoštovanja za vse večne čase. Slava jim. Smrt vsem fašizmom - svoboda narodu,« je še ob koncu dejal tokratni slavnostni govornik, katerega celoten govor si lahko preberete tukaj.
Za kulturno popestritev dogodka so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost in recitator Goran Peršin, slednji je poskrbel tudi za preplet misli in besed.
