Žalna knjiga in žalna seja v spomin na posmrtno imenovanega častnega občana Občine Kamnik Stanislava Simšiča

Občina Kamnik občanke in občane obvešča, da je vpis v žalno knjigo v spomin na posmrtno imenovanega častnega občana Občine Kamnik Stanislava Simšiča možen od ponedeljka, 28. januarja 2019, do četrtka, 31. januarja 2019, in sicer v času uradnih ur v sejni sobi občinske stavbe (pritličje).

Žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik pa bo v četrtek, 31. januarja 2019, ob 16. uri v sejni dvorani Občine Kamnik.

Stanislav Simšič se je kot tretji izmed petih otrok rodil v kmečki družini v notranjski vasici Laze na obrobju Planinskega polja, ki se občasno spremeni tudi v Planinsko jezero. Njegovo šolanje in mladost je prekinila II. svetovna vojna in tako kot vsi njegovi bratje se je tudi on pridružil partizanom, in sicer kot borec Dolomitskega odreda. Po vojni je še nekaj let služil v vojski, potem pa se je v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja in tisočletja zaposlil v Tovarni usnja UTOK Kamnik. Tovarni, ki je zelo tankočutno skrbela za delavke in delavce, v fabriki (kot je tovarno sam rad poimenoval), ki je kot prva tovarna v Kamniku začela praznovati 1. maj – praznik dela v Kamniški Bistrici. V naslednjih letih so se temu praznovanju pridružile vse večje tovarne in podjetja v Kamniku. Tovarna je v času njegovega vodenja posodobila tehnologijo in odprla obrat konfekcije. Bil pa je tudi delegat republiške skupščine. Kljub zelo zavzetemu delu v tovarni in študiju ob delu (diplomiral je na Fakulteti za družbene vede) in kasneje tudi izredno pestri društveni dejavnosti ni nikoli pozabljal na družino. Čisto vsak dan in vse dni v letu je za družino (dolgo vrsto let tudi razširjeno družino) pripravil toplo večerjo.

Dolgo je bil sodelavec Kamniškega občana, v katerem je objavljal prispevke o pomembnejših dogodkih v mestu, dogodkih Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, dejavnostih Društva upokojencev Kamnik in Planinskem društvu Kamnik ter kasneje tudi o Društvu dogodek Kamnik. Bil je pravi kronist vseh štirih društev, še posebej pa Društva upokojencev Kamnik in Planinskega društvu Kamnik, saj je v vitrinah obeh društev skrbel za fotografije in kratke opise posameznih dejavnosti. V vseh desetletjih dela je posnel in objavil na tisoče fotografij. Še posebej so bili njegovih fotografij veseli zlatoporočenci in vsi, ki biserno ali diamantno poroko slavijo v okviru Društva upokojencev Kamnik. Čeprav živimo v času računalnikov, se številni zelo razveselijo starih klasičnih fotografij, ki jih skrbno vložijo v albume in okvirje, ki krasijo njihove domove. Stane je v vseh desetletjih dela med Kamničanke in Kamničane razdelil na tisoče takšnih slik. Stane in fotografski aparat pa sta bila nerazdružljiva. Vrsto let je tudi prostovoljno organiziral skupine krvodajalcev in bil dolgoletni krvodajalec, vse dokler ni dosegel starostne omejitve za krvodajalce (60 let).

V Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik se je vključil takoj po ustanovitvi. V več kot šestdesetletnem aktivnem članstvu je bil še posebej dejaven na področju organiziranja pohodov po poti spominov narodnoosvobodilnega boja v občini Kamnik in tudi na druga partizanska obeležja po Sloveniji. Je prejemnik mnogih, res mnogih občinskih, regijskih in državnih odlikovanj, med njimi medalje za hrabrost (1946), zasluge za narod (1948), odlikovanja za vojne zasluge (1952) in medalje dela (1960), prejel pa je tudi zlato priznanje Občine Kamnik (2008) in naziv častni občan Občine Kamnik (2019). To so le nekatera odlikovanja in priznanja. Z ženo, ki je bila tudi članica Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik, sta hčerko in sina vzgojila v spoštovanju vrednot NOB.

V Društvo upokojencev Kamnik se je vključil leta 1977, v organih upravljanja pa je bil aktiven vse od leta 1982, od tega je bil kar 24 let predsednik društva. V tem času so bile v več kot 3.300-članskem društvu ustanovljene številne nove športne in kulturne sekcije, posebno skrb pa so namenjali zlasti socialnovarstveni dejavnosti. Na novo je oblikoval kulturno, pohodniško, planinsko, balinarsko, teniško, smučarsko in kolesarsko sekcijo. Ustanovljena sta bila tudi folklorna sekcija in mešani pevski zbor. Z novo organizacijsko strukturo sekcije za socialna vprašanja ter sekcije za dopustovanje in izletništvo je društvo pod njegovim vodstvom dobilo nov zagon in nove vsebine. V času njegovega predsednikovanja je bila obnovljena društvena stavba (vodil je gradbeni odbor), pridobljeno je bilo lastništvo stavbe, zgrajeno dvojno balinišče in asfaltirano dvorišče. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo zelo uspešno sodelovanje s Planinskim društvom Kamnik, osebno pa je dolga leta vodil planinsko, pohodniško in kulturno-propagandno sekcijo. Stane Simšič je bil predsednik koordinacije vseh društev upokojencev v kamniški in komendski občini, od ustanovitve pokrajinske zveze za Gorenjsko pa je bil član upravnega odbora in imenovan v športno komisijo. Zasluge Staneta Simšiča za tako dobro organizacijo društva so neprecenljive. »Vodenje tako številne organizacije zahteva sposobnega in požrtvovalnega predsednika, kar Stane Simšič s svojim zavzetim delom dokazuje že več kot dve desetletji,« so med drugim zapisali v obrazložitvi zlatega priznanja Občine Kamnik leta 2008. Stane je bil človek dialoga. Kot v življenju in delovanju vsakega, še posebej pa tako velikega društva, pride včasih do zelo nasprotujočih si stališč in pogledov, a Stane je vedno znal najti skupne točke in rešitve ter pomiriti razgrete poglede. Kot navdušen planinec je do nedavnega uspešno vodil tudi članice in člane planinske in pohodniške sekcije po planinskih poteh. Že pred leti, ko je korak postal manj prožen, so v društvu na njegovo pobudo organizirali tako imenovane krajše in daljše sprehode, ki se jih članice in člani redno in z veseljem udeležujejo. Za njegova dolgoletna prizadevanja, v dobrobit kamniških upokojenk in upokojencev, so mu dodelili naziv častnega predsednika Društva upokojencev Kamnik.

Vse članice in člani Društva dogodek Kamnik Staneta Simšiča izjemno spoštujejo in cenijo, saj jim je bil za vzor, kaj vse lahko človek stori za skupnost. Njegovo delo in uspehi so dokaz, kako je mogoče različno misleče ljudi ob spoštovanju te različnosti združiti za skupni cilj. Stane si je vse življenje prizadeval za večjo kakovost življenja vseh Kamničank in Kamničanov. Bil je človek, ki je prepoznavnost Kamnika ponesel ne le v širši regijski prostor, marveč po vsej Sloveniji. Kjerkoli se je pojavil, so se praviloma slišale besede: »Glej, tam je pa Simšič iz Kamnika! Ga grem pozdravit.« Članice in člani Društva dogodek Kamnik ob teh besedah kar zrastejo, še posebej pa so bili veseli, kadar se je udeležil dogodkov, ki so jih organizirali ali pa so bili soorganizatorji.

Stanislav Simšič je bil skoraj pol stoletja član Planinskega društva Kamnik. Leta 1973 je postal tudi član upravnega odbora društva in vsa ta leta pomagal pri vodenju društva. Veliko pozornost je posvečal podmladku. V vsem tem času je s svojim delom, disciplino in visoko motiviranostjo dobil vsa društvena priznanja, med njimi zlato značko, prav tako pa tudi vsa priznanja Planinske zveze Slovenije. Stane se je v svoji bogati planinski karieri lahko pohvalil s svečano listino Planinske zveze Slovenije, diplomo MOK, plaketo Planinskega društva Kamnik ob 110-letnici društva, spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije, leta 2008 pa je zaradi svojih izrednih zaslug postal častni član Planinskega društva Kamnik. Isto leto je prejel tudi visoko državno priznanje Bloudkovo plaketo za delovanje na področju športa in pohodništva. Na njegovo pobudo je nastal »Propagandni odsek«, katerega načelnik je bil vse do leta 2010. Sodeloval je pri ustanavljanju vodniškega odseka in postal aktiven vodnik ter bil kar nekaj let najstarejši gorski vodnik v državi. Vodil je več sto izletov in pohodov po kamniških planinah, Julijcih in drugih slovenskih vrhovih. Približno tridesetkrat je različne skupine popeljal tudi na Triglav in v marsikateri skupini je imel najstarejši planinec. Udeležil se je dvajsetih Rokovnjaških pohodov (nočnih pohodov v dolžini okoli 40 do 50 kilometrov) ter prispeval zelo veliko ur prostovoljnega dela pri prenovi planinskih domov na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Vzpostavljal je tudi zelo dobro sodelovanje z drugimi planinskimi društvi v regiji in širše. V okviru Planinskega društva Telekom je skupaj z ženo kar dvakrat opravil Jugoslovansko transverzalo. Stane je z ženo (bila je tudi članica društva) hčerki Danici in sinu Samu, kasneje pa tudi vnukinji Manji in vnuku Anžetu, vzbudil ljubezen do narave in gora ter navdušenje nad planinstvom in pohodništvom. Zaradi svojega izjemnega dela je bil eden vidnejših članov Planinskega društva Kamnik, ki je postavil visoka merila za vse prihodnje generacije planincev.

Stanislav Simšič je bil človek, ki so ga krasile poštenost, iskrenost, delavnost, razumevanje, tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in človečnost. Bil je človek z veliko začetnico in vsem vzor, mestu Kamnik pa v ponos, zato ga bomo ohranili v lepem spominu.