Popoldan se je Parku Evropa odvijala slovesnost ob jutrišnjem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, ko obeležujemo 81. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Slovesnosti so se poleg župana Mateja Slaparja in podžupanov Bogdana Pogačarja ter Aleksandra Uršiča udeležili občinski svetniki in svetnice, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar ter ostali predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik.
Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile - Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.
Skupine, ki so julija 1940, po porazu jugoslovanske tesne zaveznice Francije v vojni z Nemčijo, ustanovile Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so potem leto kasneje, natančneje 26. aprila 1941, ustanovile Osvobodilno fronto (OF) oziroma Protiimperalistično fronto (PIF). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.
Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti skupaj s podžupanom Bogdanom Pogačarjem in predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igorjem Kanižarjem k spomeniku Revolucije simbolno položil cvetje.
Da je praznik dan upora proti okupatorju dan, ko se spominjamo preteklih dogodkov, ki jih ne smemo pozabiti in nanje opozarjati z mislijo na to, da mir ni samoumeven, je v pozdravnem nagovoru dejal župan Matej Slapar: »Danes se po dveh letih ponovno v večjem številu spominjamo dejanj in pogumnih odločitev naših prednikov, ki so premagali okupatorja. Nedaleč stran od tukaj je v tem času eno državo zajel okupator in samo želimo si lahko, da se ta morija v tem trenutku konča. Prav je, da se spominjamo pomembnih dejanj polpretekle zgodovine naše države in junaštva posameznikov, ki so dali življenja za to, da danes živimo in delujemo v svobodni Sloveniji. Želim vam ponosno praznovanje vseh prihajajočih praznikov in tega, da bi se še dolgo spominjali pomembnih dejanj naših prednikov.«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar, ki je pred kratkim prevzel vodenje Združenja in na tem mestu nadomestil Dušana Božičnika, je ob letošnjem dogodku med drugim dejal: »Spoštovane tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, prepričan sem, da smo tukaj zbrani , ker imamo radi našo domovino. Zanjo smo pripravljeni veliko narediti. Domoljubje, tovarištvo in solidarnost so vrednote, ki nas vodijo. In vem, da se mi vsi skupaj znamo boriti. Da ne omagamo ob prvi preizkušnji, niti ob naslednjih. In ne ob tistih, ki še sledijo. To smo dokazali v osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo, to smo dokazali v nedeljo. Bodimo pogumni, zaupajmo v nove zmage!« V nadaljevanju je še orisal dogodke, ki so se dogajali pred 81. leti in še poudaril: »Vsi so imeli pred vojno svoje politične interese, marsikdaj tudi nasprotne drug drugemu. A ko je šlo za narod in jezik, so se združili. Morda se le še mi, ki imamo spoštovanje do NOB v srcu, večkrat – ne samo ob današnjem prazniku – spomnimo na temeljne točke Osvobodilne fronte. Te so ostale enake skozi ves slovenski narodnoosvobodilni partizanski boj, saj so ključne za obstoj in preživetje našega naroda osvoboditev od tuje nadvlade, združitev vseh Slovenk in Slovencev ter pokrajin, v katerih večinsko živijo, samoodločba, lastna narodna vojska in lastna državnost. To so usmeritve, ki so bile temeljne za našo prihodnost. Hkrati je bilo v Osvobodilni fronti vpeto prizadevanje za večjo enakost med ljudi. Za primerljiva izhodišča. Za preseganje ogromnih socialnih razlik, ki so obstajale v takratni družbi. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, kar je bila edina prava odločitev. Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. In seveda – šlo je za upor.« Poudaril je, da je prav upor gotovo drža v našem slovenskem narodu, ki jo je treba slaviti in se po njej zgledovati in je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo, ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji.
»Naši predniki so bili zravnani. Dokazov za to je veliko. Zravnani so bili v kmečkih puntih in v gibanjih za pravice delavstva. In takrat, ko je šlo za slovenstvo in za ohranitev domovine. General Maister je s svojimi borci po koncu prve svetovne vojne pogumno obranil našo severno mejo. Partizani so skupaj z zavezniki leta 1945 premagali okupatorje tedanje Jugoslavije, ta zmaga je tudi tlakovala pot do samostojne in suverene države, kar smo uresničili leta 1991. V osamosvojitvenem obdobju je slovenski narod ponovno izkazal veliko enotnost. V vojni za samostojno Slovenijo pa so se na bojnem polju izkazali naši borci iz vrst Teritorialne obrambe in slovenske policije. Danes 81 let po ustanovitvi OF živimo v samostojni in suvereni domovini, Republiki Sloveniji. Danes je trenutek, ko se moramo s ponosom zazreti na našo pot. Je pa tudi čas, ko moramo razmisliti, kje je naša zravnanost. Smo danes tudi mi tisti, ki kljubujemo vsemu, kar nas ogroža? Smo tisti, ki se upremo vsemu, kar ni prav in načenja našo družbo? Ali smo dovolj ponosni nase? Ali nismo preveč skromni ob zavedanju lastnih uspehov? Naši športniki se dvigajo na najvišje svetovne zmagovalne odre, tudi naši znanstveniki dosegajo uspehe, po katerih se zgleduje ves svet. Si zaupamo dovolj, da znamo svoje ljudi postaviti na vodilna mesta v gospodarstvu? Ali znamo tuje nasvete sprejemati s premislekom in ne za vsako ceno ter ravnati tako, kot je v našem interesu? Zato je edino prav, da smo tudi, kar zadeva izzive, ki so še pred nami, pogumni in samozavestni. V prepričanosti v lastne sposobnosti nas morata krepiti spomin in ponos na vsa junaška dejanja v naši vojaški in državotvorni zgodovini. In prav je, da ohranjamo spomin na vse žrtve II. Svetovne vojne, na več kot 600 padlih borcev in aktivistov NOB na Kamniškem, prav, da skrbimo za pomnike tega boja. Slava vsem, ki so žrtvovali življenja za našo svobodno Slovenijo,« pa je zaključil svoj nagovor, ki si ga lahko v celoti preberete v prilogi.
Slavnostni govornik, podžupan Bogdan Pogačar pa je danes povedal, da sanjati svobodo ni dovolj, svobodo je potrebno čutiti, jo deliti in jo preprosto živeti: »Spoštovani župan Matej Slapar, podžupan Sandi Uršič, spoštovani praporščaki, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij, občinske svetnice in svetniki, spoštovani gosti, spoštovane Kamničanke, spoštovani kamničani, 26. april je dan, ki bo v zgodovini Slovenk in Slovencev zapisan kot datum, ko so se leta 1941, ko je druga svetovna vojna posegla tudi na naša tla, v Vili Podrožnik zbrali predstavniki večjih družbenih gibanj ter organizacij z namenom ustanoviti Proti imperialistično fronto, ta je bila v začetku zasnovana na nekaj za slovenski narod ključnih izhodiščih. Program in vsebina delovanja Proti imperialistične fronte, ki se je kasneje preimenovala v Osvobodilno fronto je nastajal kasneje tekom razvoja dogodkov. V najpomembnejših temeljnih izhodiščih so bili zapisani cilji ter vrednote o katerih je Slovenski narod sanjal že stoletja, se zanje boril, delal in živel. Pravica naroda do samoodločbe, do povezovanja z drugimi narodi, do oblikovanja svoje ali skupne države, do združitve z zamejskimi Slovenci. Osvobodilna fronta je za boj proti tujemu okupatorju zagotovo pomenila začetek organiziranega boja za obstoj slovenskega naroda, slovenske besede in narodne identitete v času druge svetovne vojne. Brez takšne organizacije bi lahko tako majhen narod dokaj hitro doživel klavrno usodo in bi bile pokopane tisočletne sanje slovenskega naroda o neodvisni in samostojni državi. Pot do osvoboditve slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni je bila dolga, pretkana z mnogimi bitkami ter tlakovana s krvjo. Tudi na tleh občine Kamnik so se bile bitke, v katerih so v boju za svobodo izgubili življenja naši rojaki. V spomin na njihovo žrtev stojijo obeležja širom naše občine in prav je, da tega nikoli ne pozabimo. Tako kot ne smemo pozabiti zaveznikov, ki so slovenskemu narodu v tistih prelomnih zgodovinskih trenutkih stali ob strani. Večkrat izražena pravica naroda do samoodločbe pa je bila dokončno uresničena leta 1990, ko je Slovenski narod z veliko večino, na plebiscitu izglasoval samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije, takrat so bile izpolnjene tisočletne sanje Slovenk in Slovencev. Tudi tokrat pot do uresničitve zapisanega ni bila enostavna in je za uresničitev večinsko izražene volje na plebiscitu Slovenski narod za zaščito svoje nove države moral prijeti za orožje. Enotnost in odločnost sta hitro okupatorski vojski pokazala, da smo se tokrat Slovenci dokončno odločili, da bomo na Slovenskem mi gospodar in ne bomo klonili pod vojaško depresijo. Tudi osamosvojitvena vojna je terjala žrtve, vsak oče, sin in mož, ki je dal v zgodovini življenje za svobodo naše domovine je heroj, kateremu smo se dolžni pokloniti in ga nikoli pozabiti. Kamničan Edvard Peperko bo za vedno zapisan v naših srcih, po novem pa bo v Kamniku po njem imenovana tudi ulica v novem naselju na Poljanah.«
»Kakšna pa je Slovenija danes, smo iz moje dežele uspeli uresničiti sanje o naši državi? Na mnogih področjih je Slovenija uspešna srednje evropska država, zagotovo pa nam še ni uspelo vse po čemer so hrepenele generacije Slovenk in Slovencev. Kljub temu, da moramo skupaj kot narod za našo državo in našo domovino še marsikaj narediti, pa smo lahko ponosni, da smo kot narod del skupine narodov povezan v Evropski uniji, da skupaj Evropo gradimo na vrednotah, na katerih je bila tudi osnovana. Pravičnost in mir sta v sodobni Evropi vedno bolj pomembni vrednoti, za kateri se moramo prizadevati, ju gojiti in se zanju boriti. Zadnji dve leti je svet in z njim tudi Evropo zaznamoval boj z epidemijo koronavirusa, ljudje smo spremenili navade, spremenila so se geopolitična razmerja svetovnih velesil. Ko smo končno pričakovali, da se bo počasi življenje vrnilo v prej znane tirnice pa je na vratih Evrope, v Ukrajini izbruhnila vojna, spet je spregovorilo orožje, spet ceno geopolitičnih preigravanj plačuje narod, ki si nič drugega bolj ne želi kot so SVOBODA, PRAVIČNOST IN MIR. Evropa je danes na preizkušnji, bo ravnala enotno, bo sposobna zagotavljati VARNOST, MIR, SVOBODO in PRAVIČNOST svojim članicam in njihovim prebivalcem ali bo vsak narod Evrope prepuščen samemu sebi. To je naša skupna skrb za PRIHODNOST. Državljanke in državljani Republike Slovenije jutri praznujemo dan boja proti okupatorju, praznujmo ga s ponosom in hvaležnostjo, da lahko živimo v najlepši deželi na svetu, na naših domovih naj v znak ponosa zavihrajo slovenske zastave. Slovenski narod ni dosanjal svojih sanj, trdo je delal in se krvavo boril zanje. Vsem čestitam ob državnem prazniku in naj živi samostojna, neodvisna ter pravična Republika Slovenija.«
Ob tej priliki je bila pripravljena priložnostna razstava kamniškega slikarja in grafika Dušana Sterleta, ki brez prestanka s svojimi umetniškimi deli opozarja na dvoličnost svetovne in državne politike, na dvoličnost »normalne« družbe, precejeno potrošništvo in podcenjeno kulturo.
Kulturni program k današnji slovesnosti so prispevali Anja Kralj Železnik, ki nas je spomnila na 100. obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha, Igor Leonardi in Ana Vipotnik sta izvedla dve priredbi izpod peresa Andreja Rozmana Roze, za udarne ritme pa je poskrbela Mestna godba Kamnik pod taktirko Borisa Selka. Za preplet misli in besed ter scenosled prireditve je poskrbel Goran Završnik, ki je z recitacijo besedila Alarm dogodku dodal posebno noto. Ravno tako so dogodek obogatile zastavonoše.
Za logistično pomoč se zahvaljujemo Dnevnemu centru Štacjon in Zavodu za kulturo Kamnik ter Kulturnemu društvu Priden možic.
