Župan Matej Slapar ob prazniku Občine Kamnik: »Naloga Občine Kamnik je, da skrbi za razvoj in napredek. Da bomo gradili skupnost, kjer bosta doma solidarnost, pomoč sočloveku in veselje do življenja.«

29. 3. 2022
Vsako leto se v mesecu marcu in aprilu Kamničanke in Kamničani še posebej slovesno poklonimo kamniškemu rojaku generalu Rudolfu Maistru – Vojanovu in na njegov rojstni dan, 29. marec, v njegovem rojstnem kraju, obeležujemo praznik Občine Kamnik. Letošnje leto po dveh letih ponovno praznujemo v obsegu kot nekdaj in javni zavodi, krajevne skupnosti, društva in posamezniki skupaj z nami obeležujejo praznik vsak na svoj način. Največji pomen pa Občina Kamnik ter občanke in občani namenimo ravno osrednjim slovesnostim ob občinskem prazniku. Župan Matej Slapar je pri spomeniku sprva položil cvetje z ministrom za obrambo Republike Slovenije mag. Matejem Toninom, nato pa smo v hramu kamniške kulture podelil priznanja občinskim nagrajenkam in nagrajencem in naziva častna občanka ter častni občan.

Med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik je župan Matej Slapar skupaj s podžupanoma Bogdanom Pogačarjem in Aleksandrom Uršičem ter zastavonoši, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik najprej položil venec v preddverju občinske stavbe.


Polaganje cvetja k spomeniku generala Rudolfa Maistra in njegovim borcem

V nadaljevanju smo se ob prazniku naše lokalne skupnosti, ki jo letos zaznamuje tudi jubilej 793 let mesta Kamnik, zbrali na slovesnosti pred Maistrovim spomenikom in padlim Maistrovim borcem s Kamniškega na Trgu talcev. Poklon veličini častnega občana je s polaganjem cvetja namenil tudi slavnostni govornik, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za obrambo mag. Matej Tonin.

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti povedal: »V čast mi je, da spregovorim tukaj pred vami, pred generalom Rudolfom Maistrom. Človekom, ki je bil v Kamniku rojen 1874 in je usodno zaznamoval zgodovino in tok slovenske države. Če ne bi bilo generala Maistra, ko je 1918 na 1. novembra na sestanku rekel znameniti stavek »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!« in ne bi bil tako drzen na pravem mestu in ob pravem času dejansko Slovenija ne bi bila v takšem obsegu, kot jo imamo danes. Za to je naš rojak eden izmed največjih, če ne največji Slovenec vseh časov. Ponosni smo lahko na to, da do Kamničani že leta 1970 postavili ta spomenik, ki je takrat privabil množice, ko so ga odkrili. Tudi danes spomenik privablja množice in iskrene čestitke ob prazniku, da se zavedate pomembnih dejanj naše zgodovine in ste ponosni na praznovanje praznika Občine Kamnik. Želim vam ponosno praznovanje.«

Slavnostni govornik, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za obrambo mag. Matej Tonin pa je ob tem dejal: »Naša sveta dolžnost je, da branimo svojo domovino, premoženje in življenje naših dragih.« To so besede našega kamniškega rojaka generala Rudolfa Maistra. To je zaveza vseh nas, ki ljubimo našo domovino Slovenijo, in zajema bistvo uresničitve večstoletnega hrepenenja našega naroda po samostojni državnosti. Te besede so vodilo domoljubja, ki je veljalo pred 100 leti, ki je veljalo pred 30 leti in ki velja tudi v aktualnem trenutku. Ob koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske pred dobrimi 100 leti se je Rudolf Maister kot major in poveljnik v Mariboru zelo dobro zavedal številčne majhnosti našega naroda. Tega dejstva se ni ustrašil, vzel ga je za izziv. Prav tako se ni zanašal na to, da bodo usodo našega naroda brez njegove lastne angažiranosti naklonjeno reševale velike zavezniške države, zmagovalke prve svetovne vojne. Deloval je z zavedanjem, da mora narod, ki želi dolgoročno preživeti in živeti svojo identiteto, imeti svoje ozemlje in na njem tudi suvereno vladati. Vedel je, da je pomembno, da se Slovenci priključimo državi, ki nam bo vsaj nekoliko olajšala udejanjanje naše lastne identitete, in da sledimo poti, ki nam bo nekje v prihodnosti omogočila tudi lastno državo. Zavedal se je, da bo zato, da bi slovensko Štajersko obranili na mirovnih konferencah, treba prevzeti oblast v Mariboru ter vojaško zasesti in ohraniti slovensko narodnostno mejo. Vedel je tudi, da ga do generala loči kar nekaj častniških činov. In vedel je, da bodo razmere za vojaško delovanje zelo zahtevne. Res so bile. S svojo vojsko, ki je štela približno 4.000 vojakov in 200 častnikov, se je uprl veliko močnejši sili poražene avstro-ogrske vojske, ki se je vračala z bojišč. Toda Maister se še zdaleč ni vdal malodušju, tvegal je na junaški način. Ključno je vplival na oblikovanje slovenske meje na severu ter s tem na dolgoročni veliko ugodnejši izid slovenskih državotvornih interesov, kot se je sicer nakazovalo neposredno po koncu prve svetovne vojne. V prelomnem trenutku nam je skupaj s svojimi borci priboril velik del slovenskega narodnostnega ozemlja – Maribor in Spodnjo Štajersko – v našo trajno posest. S svojim pogumom in pomočjo modre odločitve Narodnega sveta za Štajersko je dosegel povišanje v generala, kar mu je omogočilo, da je dosegel potreben vpliv. Dejstvo je, da bi brez generala Maistra in njegovih motiviranih borcev danes ostali brez pomembnega dela Slovenije. Kot izobražen in izurjen vojaški poveljnik se je trdno zavedal, da je njegova temeljna naloga obramba domovine. Imel je majhno vojsko, a je z njo uspel uresničiti to, kar je pomenilo za slovenski narod trajno ohranitev vitalnih interesov. Zato je velik vzornik tako vojakom in vojaškim poveljnikom kot tudi državnim voditeljem, saj je v odločilnem trenutku združil vse svoje osebnostne kreposti, znanje in izkušnje ter jih izkoristil za zgodovinski preboj slovenskega naroda.

»Odločilen trenutek za naš narod je nastopil tudi pred dobrimi 30 leti. Rezultati plebiscita so pokazali, da je narod enotno rekel DA samostojni in neodvisni Sloveniji. Toda naša maloštevilčnost bi spet lahko bila nepremostljiva ovira, če bi si to dovolili. Kajti Jugoslovanska zvezna vlada in JLA sta na slovensko osamosvojitev odgovorili z vojno. Slovenci smo bili postavljeni pred spopad z oboroženo silo, ki je bila bistveno močnejša v oborožitvi in opremi, ne pa v morali in domoljubju. Temu spopadu se ni bilo mogoče izogniti, če smo želeli uresničiti sanje po samostojnosti in suverenosti na svojem ozemlju. Tudi na naklonjenost svetovnih velesil se nismo mogli zanašati. Zato je šla Teritorialna obramba v osamosvojitveno vojno, ki je ni bilo mogoče preložiti na poznejši čas, vojaško pripravljena, da zavaruje plebiscitarno odločitev slovenskega naroda. Skupaj s slovensko Policijo je ustavila in nevtralizirala – vsaj na papirju – tehnično mnogo močnejšega nasprotnika, ki je pričakoval lahko in hitro zmago, a doživel grenak poraz. To je bila obrambna vojna. Slovencem niso bile podarjene ne pravica do narodne in jezikovne samobitnosti ne pravica do suverenosti na svojem ozemlju in lastna država. Vse to smo si morali priboriti – tudi z orožjem. Dokazali smo, da se z njim znamo boriti. Lahko smo ponosni na to, da smo v svoji zgodovini vojaško obrambo uporabljali za plemenite cilje in samoohranitev. Danes je Slovenija samostojna in suverena država, članica vseh najpomembnejših  mednarodnih organizacij. Smo del Evropske unije. Skupaj z drugimi evropski narodi, ki so v prejšnjem stoletju veliko pretrpeli, smo soodgovorni za njen razvoj in blagostanje. Na pragu Evropske unije pa se danes soočamo z vojaško agresijo. Z napadom Rusije na Ukrajino smo se zbudili v drugačno Evropo. Posnetki napadov na ukrajinska mesta, poročila o vedno večjih človeških izgubah in podobe prestrašenih otrok nas neizpodbitno opozarjajo, da mir ni samoumeven.«

»Ukrajina geografsko ni prav zelo oddaljena od nas. Z Galicijo – pokrajino, ki se razprostira v Poljsko in Ukrajino – pa nas povezuje tudi zgodovinski spomin. Tam je namreč našlo svoj poslednji dom največ naših rojakov izmed vseh padlih Slovencev na bojiščih prve svetovne vojne. V Przemýsl – mesto v Galiciji – je bil zaradi izkazovanja svoje slovenske zavesti kazensko premeščen tudi general Maister, takrat s činom stotnika, ter tam deloval kot poveljnik podčastniške šole. V aktualnem trenutku se v to obmejno poljsko mesto na meji z Ukrajino vsak dan zgrinja več deset tisoč beguncev. Vojna na evropskih tleh spet obuja razmislek o varnosti kot temeljni vrednoti. Znova je postalo več kot jasno, da je varnost temeljna vrednota, na kateri lahko gradimo blaginjo in napredek. Silovito nasprotovanje prenovi in modernizaciji Slovenske vojske se izkazuje kot napačna in nevarna politična poteza. Razvijati moramo vse – vsem dostopno javno zdravstvo, gospodarstvo, stanovanja za mlade in domove za ostarele. Hkrati pa moramo poskrbeti tudi za lastno varnost. Sploh si ne znam predstavljati, da Slovenija v teh težkih časih ne bi pripadala širšemu obrambnemu zavezništvu zahodnih držav v okviru zveze Nato. Obenem menim, da se mora ob tem tragičnem dogajanju vsaka država vprašati, kaj je njena vloga. Tudi Slovenija. Je morda prav, da se skrivamo za majhnostjo in jo uporabimo kot izgovor za pasivnost? Prav Slovenci lahko zaradi svoje izkušnje, ko smo se zoperstavili agresiji toliko močnejše nasprotne armade, še toliko bolj razumemo Ukrajince. Prav tako nismo obupali, borili smo se za svojo domovino, za svoj narod in za svojo prihodnost. Tudi zato sem prepričan, da je treba narediti tisto, kar je prav – izkazati podporo ukrajinskemu ljudstvu, da se lahko obrani neizzvane agresije s strani veliko močnejše vojske. Kajti naš cilj je obraniti temeljne vrednote in obvarovati Evropo pred novo hladno vojno. Verjamem, da želimo izkazati, da smo na strani svobode, demokracije, blaginje in miru – da smo na strani vrednot, ki jih spoštujemo in želimo širše uveljaviti. Od razpleta agresije v Ukrajini bo namreč odvisna evropska prihodnost. Vsi imamo pravico, da ljubimo svojo domovino, svoj narod in svoj jezik. Vendar pa nas ta ljubezen do domovine ne sme nikoli zaslepiti, da ne bi več videli enakih hotenj drugih narodov. Medsebojno razumevanje in mir sta namreč veliki, a žal tudi nadvse ranljivi vrednoti. Pomembno je zavedanje, da si vsi delimo del sveta, v katerem živimo. Kajti vsi smo del istega človeštva. Niti posameznik niti en sam narod brez sodelovanja z drugimi ne moreta dobro živeti.«

»Ne more biti res, da smo majhna država, brez kakršnegakoli vpliva v mednarodni skupnosti. Pokažimo, da smo lahko pomemben igralec v mednarodnem okolju. Ne zaradi prestiža, temveč zato, ker je pomagati Ukrajini naša moralna dolžnost. Moramo ji dati jasen znak upanja. Dragi Kamničanke in Kamničani, braniti svojo domovino je bila vedno naša ključna zaveza in vrednota. Temelja domovine pa sta dom in družina – tam, kjer so naše korenine. Kamnik je Maistrovo rojstno mesto. Živel in deloval je tudi v drugih slovenskih krajih in jim dal trajen pečat, vendar pa bo Kamnik za vedno mesto, v katerem se je rodil. In v življenju vsakega človeka je rojstno mesto le eno. Naš veliki Slovenec je ostal s Kamnikom tesno povezan vse življenje, ohranil je gorenjsko narečje, leta 1924 je postal tudi kamniški častni občan. Naše mesto se mu je tudi kot prvo slovensko mesto poklonilo s celopostavnim spomenikom, zraven katerega stojimo. Vesel in ponosen sem, da je tudi danes Kamnik prav gotovo ena od gonilnih sil pri utrjevanju spomina na generala Maistra ter nadaljnjem raziskovanju njegovega življenja in delovanja. Vseslovenski projekt Maistrova virtualna pot, ki ga vodi Medobčinski muzej Kamnik z Maistrovo rojstno hišo in v katerem sodeluje tudi Vojaški muzej Slovenske vojske, je sodobna in celovita spletna predstavitev, ki širši javnosti prikazuje generala Maistra v vseh razsežnostih njegovega delovanja, hkrati pa tudi povezuje slovenske kraje, v katerih je živel in delal. Spoštovani, prepričan sem, da nam spomin na generala Rudolfa Maistra, njegovo domoljubje in njegov državotvorni pogum tudi danes kažejo pravo pot. Vem, da nam je v navdih ter da spomin nanj – na enega največjih sinov slovenskega naroda – nosimo v srcu. Slava njegovemu spominu!«

Ob prepletu besed Toneta Ftičarja so posebno noto dogodku dodali zastavonoše, Častna enota in Orkester Slovenske vojske ter dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Vid Potočan.


Osrednja slovesnost v Domu kulture Kamnik

V Domu kulture Kamnik je sledila osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik, kjer smo največjo pozornost namenili ravno občinskim nagrajenkam in nagrajencem ter dvema podeljenima nazivoma častna občanka in častni občan. Slavnostnemu govorniku, županu Mateju Slaparju, so se med drugi pridružili tudi podpredsednik Vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin, ministrica za šolstvo Simona Kustec, poslanec Državnega zbora Marjan Šarec, občinske svetnice in svetniki, podžupana Bogdan Pogačar in Aleksander Uršič in župan sosednjih občin.

Slavnostni govornik, župan Matej Slapar je po Zdravljici, v izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva LIRA in Kvatropircev, zbranim namenil naslednje misli ob letošnjem prazniku Občine Kamnik: »V mesecu marcu v občini Kamnik z različnimi dogodki, prireditvami, odprtji in praznovanji obeležujemo naš občinski praznik, katerega obhajamo na obletnico rojstva našega rojaka, generala, pesnika, stratega in rodoljuba Rudolfa Maistra, ki je bil v Kamniku rojen 29. marca 1874. »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!« To so znamenite besede takrat še majorja Rudolfa Maistra, zjutraj, 1. novembra 1918, v Meljski vojašnici v Mariboru. Na tistem usodnem sestanku je Maister po činu nižji od poveljnikov izkoristil izjemen trenutek v zgodovini in v nadaljevanju s svojo vojsko v letih 1918 in 1919 preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji.«

»Maister je izrabil tisti edinstven trenutek. Bil je pravi človek in na pravem mestu ob pravem času. S svojim delovanjem, ljubeznijo do domovine, naroda, slovenske besede in kulture nam je general Maister zapustil neizbrisen pečat in ohranil ozemlje naše domovine. Njegovo domoljubje nas uči, kako pomembno je, da smo kot narod enotni in ponosni. Ponosni na svojo domovino, jezik in kulturo. Kultura je eden pomembnejših vidikov naše identitete. Tudi Kamnik se ponaša s številnimi kulturniki, ki dajejo naši občini poseben pečat in tekom nocojšnje slovesnosti bomo lahko prisluhnili našim kulturnim ustvarjalcem. Ponosnim Kamničanom.«

»Iskreno me veseli, da se po letih premora lahko ponovno srečamo v takem številu in obeležimo praznik občine Kamnik na način  kot smo ga bili vajeni. Počaščen, da lahko nocoj v svojem imenu in imenu Občine Kamnik namenim nekaj besed na odru celostno prenovljenega Doma kulture Kamnik. Naloga Občine Kamnik je, da skrbi za razvoj in napredek naše lokalne skupnosti. Da bodo občanke in občani v njej lažje in bolje živeli. Da bomo gradili skupnost, kjer bosta doma solidarnost, pomoč sočloveku in veselje do življenja. Ogromno imamo še za postoriti, pa vendar je prav, da se ob občinskem prazniku spomnimo na dosežke in rezultate opravljenega dela, kar smo dosegli skupaj.  Z veseljem ugotavljam, da smo v Občini Kamnik, kljub z epidemijo zaznamovanim preteklim obdobju, prehodili strmo pot navzgor na mnogih področjih. Uspešno smo namreč izvedli nemalo zadanih investicij in projektov. V lanskem letu smo tako pričeli z gradnjo nove šole Frana Albrehta, ene najmodernejših osnovnih šol v Sloveniji. Tudi prenova infrastrukture ostaja ena od strateških nalog Občine, kar smo dokazali z realizacijo velikega dela prenove na cestni infrastrukturi ter varnih šolskih poteh. Dela pa se aktivno izvajajo še naprej. Z odkupom nepremičnin je Občina vstopila v lastništvo strateško pomembnih območjih. Kot prvo z nakupom infrastrukture in določenega dela zemljišč na južnem delu Smodnišnice, saj to območje predstavlja velik potencial za razvoj gospodarstva in turizma. Ujeli smo zadnji vlak, da bo v prihodnje to lahko javno območje, namesto zaprta cona. Občina je odkupila tudi staro klavnico Mesa Kamnik na Usnjarski cesti. Z nakupom smo prišli do območja, kjer bomo razvijali območje ob reki Kamniški Bistrici in območju, ki sedaj ni v ponos mestu dali novo vsebino. Občina Kamnik vlaga tudi v infrastrukturo, ki je namenjena trajnostni mobilnosti, saj gradimo kolesarski povezavi – do Godiča in do Ljubljane. V Kamniku že tretje leto deluje avtomatiziran sistem koles KAMKOLO. S projektom Prostofer pa smo se vključili v trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših. Skrbimo za posodobitev vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Naša vizija je, da kar največ odpadnih voda odvedemo v Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik in tako bo v tej polovici leta tudi naselje Črna priklopljeno na centralni kanalizacijski sistem, namesto na samostojno čistilno napravo.«

»Vse sile usmerjamo v zavarovanje vodnega zajetja na Iverju. Dela na vrtinah, ki bodo zagotavljale vodo iz globokega vodonosnika in bodo alternativa v sušnih obdobjih so v polnem teku in naj povem, da smo že prišli do stabilnega vodnega vira na globini 150 metrov pod zemljo in da je voda odlične kvalitete. Tudi ureditev sistema odpadnih voda na Veliki planini je ena izmed prioritetnih nalog Občine. Ker se zavedamo, da v Kamniku na nekaj lokacijah primanjkuje parkirišč, Občina pridobiva potrebno dokumentacijo za umestitev garažne hiše pri Zdravstvenem domu in Gimnaziji v prostor. Preučujemo možnosti za javno zasebno partnerstvo. Na področju športne infrastrukture na čaka še vrsto investicij.  Pred kratkim smo podpisali pogodbo o Preureditvi nogometnega igrišča Virtus v nogometno igrišče z umetno travo. Z vsemi projekti želimo občanom omogočiti pogoje za razvoj tako rekreativnega kot tudi vrhunskega športa. Gradimo in preurejamo tudi športna igrišča. Lani je bilo zgrajeno na Gozdu, letos pa bo obnovljeno na Vrhpoljah, prenovljena je atletska steza pri OŠ Marije Vere. Ko bo zgrajena nova šola Frana Albrehta bo na mestu med obema šolama nastala nova športno rekreativna ploščad. Na področju športne infrastrukture nas čakata v prihodnjih letih še dve investiciji. Zagotovitev zadosti visoke športne dvorane in pokritega olimpijskega bazena. Ustvarjamo boljše pogoje za razvoj Podjetništva. S prenovljenim Co-working prostorom KIKŠtarter nudimo stimulativne pogoje za nova mlada podjetja. S pripravo OPN-ja, pa želimo v prostor umestiti kar se da čim več podjetniških in razvojnih turističnih idej. Delamo na tem, da bo OPN sprejet v roku enega leta. Pripravljamo strategije za razvoj kulture, mladinskega sektorja in turizma, ki je vedno bolj napredujoča gospodarska panoga v naši občini. Naj dodam še, da me veseli, da bomo letos ponovno lahko izvedli edinstvene kulturne dogodke, in sicer 50. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, Kamfest ter ostale nastope ter koncerte.«

»Na vse omenjene dosežke smo lahko upravičeno ponosni. Iskreno sem hvaležen vsem, ki pomembno prispevate k razvoju občine, celotni občinski upravi, občinskemu svetu in drugim organom Občine. Prepričan sem, da bomo v naši lokalni skupnosti tudi v prihodnje ohranjali kakovostno življenje, kjer bodo spodbujanje poslovnega okolja, turizma ter infrastrukture, omogočali razvoj za vse prihodnje generacije. Veliko začrtanih ciljev je izpolnjenih, vendar je pred nami še mnogo izzivov, katerih se veselim in sem prepričan, da jih bomo s skupnimi močmi, tako v občinskem svetu, kot tudi v občinski upravi z vizijo tudi uresničevali. Občina Kamnik sodi med večje slovenske občine. »Veliki« pa nismo samo na področju naravnih danosti in izjemni kulturni dediščini. Občina Kamnik se ponaša tudi z »velikimi« občankami in občani, ki s svojim delovanjem bogatite našo skupnost. Prav vam je namenjena današnja prireditev. Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku.Počastimo in praznujmo praznik Občine Kamnik skupaj. Srečno Kamnik – Maistrovo mesto.«


Podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno delo

Sledila je podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno deloKoordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda, ki ga sestavljajo Društvo general Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik–Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana – odbor Kamnik in Območno združenje slovenskih častnikov Kamnik–Komenda. Slednji vsako leto v okviru svojih prizadevanj razpiše nagradni natečaj. Letošnje leto je bil to že deveti nagradni razpis, tokrat z naslovom Kamnik v osamosvojitveni vojni.

Komisija, ki je vodila postopek izbire najboljših del učenk in učencev kamniških osnovnih šol, je odločila o nagrajencih, ki so jim bila na proslavi s strani predsednika Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda Joška Berleca podeljena tudi priznanja.

Priznanji za najboljše likovno delo sta prejela:

  • Ajda Muhvič (Osnovna šola Marije Vere, pod mentorstvom Irene Zagožen) in Manca Plahutnik (Osnovna šola Stranje, pod mentorstvom Brigite Ozimek Kumek).

Priznanji za najboljše literarno delo pa:

  • Iza Šenica (Osnovna šola Toma Brejca, pod mentorstvom FrancijaMestka) in Rok Grudnik (Osnovna šola Toma Brejca, pod mentorstvom Nike Ftičar Kotnik).


Podelitev priznanj Občine Kamnik

Kamnik se z razlogom imenuje Maistrovo mesto, saj se je general Rudolf Maister rodil prav tu, v naročju Kamniško-Savinjskih Alp. Maister je bil pokončen človek, ki je dokazal, da pogumna dejanja prinašajo zgodbe o uspehu. Pustil je neizbrisno sled ne le v zgodovini našega mesta, temveč tudi v slovenski zgodovini. Kaj pa letošnji občinski nagrajenci? Tudi oni v Kamniku puščajo pečat in pišejo zgodbe, ki nam dajejo navdih. Vsak na svoj način razvija našo lokalno skupnost, za kar smo jim hvaležni:


Podelitev spominske medalje »30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije«

Ker smo v lanskem letu praznovali okrogli jubilej naše države, h samostojnosti pa so pripomogli številni posamezniki, je ob tej priložnosti minister za obrambo mag. Matej Tonin podelil tudi spominske medalje za pomemben prispevek k nastajanju, krepitvi in razvoju slovenske državnosti v preteklih 30-ih letih.

Ob prisotnosti Častne enote Slovenske vojske sta medalji prejela:

  • Anton Tone Smolnikar in
  • Valentin Tine Golob. 

Obrazložitvi spominskih medalij si lahko ogledate TUKAJ.

General Maister se ni predal. Vztrajal je na svoji poti. Na nas je, da o njegovih neustrašnih dejanjih govorimo in se iz njih česa naučimo. Na nas je, da gradimo zastavljena dejanja naprej. Ob prireditvi pa smo jih gradili z glasbo, s plesom in slovensko besedo kamniških ustvarjalcev, ki bogatijo naš, kamniški kulturni prostor.

V kulturnem programu so sodelovali Prvo slovensko pevsko društvo LIRA pod vodstvom profesorja dr. Andreja Missona, Kvatropirci, otroci in harmonikar ŠKUD Verine zvezdice pod mentorstvom Vanje Hočevar ter recitator Uroš Potočnik.

Za preplet misli in besed je poskrbel Matic Maček, za pogostitev po slovesnosti pa članice Društva podeželskih žena Kamnik – Komenda. Tehnično pomoč prireditve nam je nudila ekipa Zavoda za kulturo Kamnik, za pomoč pri scenografiji pa se zahvaljujemo Medobčinskemu muzeju Kamnik in Arboretumu Volčji Potok.

Zavedajmo se dragocenega darila, ki nam ga je dal general Rudolf Maister – Vojanov in bodimo ponosni na to, da smo Slovenci. Da smo svoboden narod, ki govori svoj jezik. Jezik, ki naj združuje vrednote razumevanja, spoštovanja in strpnosti.

Srečno Kamnik – Maistrovo mesto.

Fotografije: Klemen Brumec