Odprtje razstave Tam pri Celovcu... Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi in uprizoritev enodejanke Plebiscit

9. 9. 2020
Včeraj se je na Šutni odvijalo odprtje razstave Tam pri Celovcu... Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi in prva slovenska uprizoritev enodejanke Plebiscit. Dogodku je prisostvoval župan Matej Slapar skupaj s predsednikom Državnega sveta Republike Slovenije Alojzem Kovšco, občinskimi svetnicami in svetniki, predstavniki veteranskih in domoljubnih društev občine Kamnik ter koroških Slovencev, vnukom generala Rudolfa Maistra Borutom Maistrom, direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar in avtorico omenjene razstave Alenko Juvan.

Zbrani so sprva prisluhnili direktorici Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zori Torkar, ki je pozdravila v imenu organizatorjev in med drugim dejala: »Rojstna hiša Rudolfa Maistra vse od svojega začetka delovanja leta 2013, ko jo je Občina Kamnik obnovila in namenila za muzejsko dejavnost, predstavlja na občasnih razstavah pomembne dogodke, obletnice, povezane z delovanjem kamniškega rojaka, generala Rudolfa Maistra. Tako je letos razstava Tam pri Celovcu – koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi namenjena spominu ob 100. obletnici plebiscita na Koroškem, ko so se Slovenci na Koroškem 10. oktobra 1920 odločali, kje bodo še naprej živeli: v Kraljevini SHS ali v Republiki Avstriji. Rezultat je bil usoden za Slovence. Za Kraljevino SHS je v coni A glasovalo 40,9 odstotkov volilnih upravičencev. Pri vsem kulturnem in političnem dogajanju pred plebiscitom je dejavno sodeloval tudi Rudolf Maister, saj je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. Organizacija si je prizadevala za gospodarski in kulturni razvoj ter združitev vseh Slovencev v Kraljevini SHS. V okviru Narodnega sveta je Maister ustanovil plebiscitno pisarno, ki je postala središče plebiscitne propagande. Izdajali so časopise, propagandni tisk, spodbujali ustanavljanje čitalnic, gledaliških skupin, pevskih zborov, manifestacije, tabore ter kulturne prireditve. Skupaj z narodnim svetom dajali predloge za gospodarski napredek Slovencev na Koroškem.«

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti povedal: »Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni v imenu Občine Kamnik. V Rojstni hiši Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku pripravljate številne dogodke, ki opozarjajo in opominjajo na pomembna dejstva v slovenski zgodovini. Tudi ob prihajajoči stoletnici plebiscita na Koroškem, ki jo bomo obeležili 10. oktobra, ste pripravili razstavo, ki govori in opominja na to, kako pomembni so bili številni posamezniki, saj so se za obstoj našega naroda borili tako s puško na fronti kot tudi z besedo in pesmijo.« Na kratko je orisal dogodke boja za severno mejo, plebiscitarno odločitev in z njo povezane dogodke ter poudaril pomen generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev, ki so s svojim bojem rešili pomemben del slovenskega ozemlja, ob koncu pa je še povedal: »Izredno sem ponosen na to, da Medobčinski muzej na tako pomembna zgodovinska dejstva opominja tudi z razstavami, letošnje leto pa so se odločili, da si bomo lahko tukaj na vrtu ogledali enodejanko z epilogom Plebiscit, dr. Izidorja Cankarja, ki so jo natanko pred sto leti, 8. septembra 1920, igrali v Logi vasi ob Vrbskem jezeru, v Sloveniji pa bo igra, v izvedbi članov in članic ŠDK Sela, predstavljena prvič. Ob tem je poleg omenjenih sodelovalo tudi Društvo general Maister Kamnik, ki tudi s svojim delovanjem in v okviru svojih aktivnosti prenaša in poudarja pomen Maistra, njegovih bojev in soborcev ter njegovega izjemnega prispevka k temu, da imamo Slovenci svoj jezik in živimo v svobodni državi. Želim vam prijeten ogled razstave in enodejanke z iskreno željo, da cenimo to, kar so nam priborili in pridobili naši predniki.«  

O pričujoči razstavi in igri pa je pripovedovala Alenka Juvan: »Ker sem po izobrazbi slavistka, sem se odločila, da se na ta za Slovence pomemben zgodovinski dogodek ozrem z literarnega zornega kota. Zaradi nostalgičnih spominov in močnega vtisa, ko smo z nekdanjim kamniškim študentskim zborom, poznejšim Cantemusom, prepevali med Slovenci na avstrijskem Koroškem, pa sem dodala še glasbo. Tako je nastala zgodba o tem, kako je plebiscit odmeval v literaturi in glasbi. Izbrala sem šest protagonistov, v literaturi bi rekli glavnih junakov, različnih po političnem prepričanju, svetovnem nazoru, vendar tako zelo enakih v odnosu do svojega naroda, jezika in kulture. Naj jih naštejem: Pavle Kernjak, koroški bard, organist, zbiralec koroških ljudskih, prirejevalec, skladatelj (kdo ne pozna njegove Mojcej in neuradne himne Slovencev na avstrijskem Koroškem, Rož, Podjuna, Zila);Lovro Horvata, ki je leta 1922 pribežal s Koroške, se ustavil v Kamniku in tu živel do smrti (učitelj, zborovodja, skladatelj, zbiralec koroških ljudskih pesmi, prvi je zapisal pesem Čej so tiste stezice). Med literati, pisci pa sem izbrala Prežihovega Voranca, ki je pomemben literarni pečat plebiscitu udaril s svojim romanom Požganica; Ksaverja Meška, duhovnika med Korošci tostran in onstran meje, ki je pisal o trpljenju svojih rojakov na Koroškem; dr. Angelo Piskernik, strastno agitatorko v obdobju pred plebiscitom; in dr. Izidorja Cankarja, ki se je pomembno vključil v to predplebiscitno kampanjo tudi s svojo igro Plebiscit.«

»Naj namenim še nekaj besed prav tej igri, ki jo bo danes na tem odru, potem, ko bo kamniška LIRA pod vodstvom dr. Andreja Missona odpela Kernjakovo Rož, Podjuno, Zilo, uprizorila dramska skupina Športnega in kulturnega društva Sela. Gre za ljudsko igro, enodejanko z epilogom, ki jo je Cankar napisal poleti 1920, ko je bil na počitnicah ob Vrbskem jezeru. Premierno pa so jo uprizorili amaterski igralci, prav tako kot danes, in tudi na današnji dan, 8. septembra (na malo gospojnico) 1920 v Logi vasi ob Vrbskem jezeru. Snaha Pavleta Kernjaka, mi je pripovedovala, da ji je tast povedal, da je bilo to v gostilni pri Šlajherju. Dogaja se tik pred plebiscitom in dva dni po njem. V njej nastopajo nemčurji, ki skušajo s podkupovanjem, grožnjami in goljufijo prepričati Slovence, da bi se na plebiscitu odločili za Avstrijo, ter mladi, zavedni Slovenec Peter, ki se odločno bori za združitev Korošcev z matičnim narodom ter za svoje dekle Meto. Zelo poveden je epilog igre. Uprizoritev je doživela velik uspeh, Korošci so jo nameravali ponoviti še marsikje drugje, vendar se po neugodnem izidu plebiscita za slovensko stran to ni zgodilo; vsaj nikjer ni zapisano, da bi se. Tako lahko rečemo, da je uprizoritev Plebiscita v Kamniku 8. septembra 2020 v izvedbi dramske skupine ŠKD Sela prva po sto letih in prva v Sloveniji. Tako, zdaj pa najprej moški pevski zbor Lira in nato predstava. Želim vam prijetno gledanje in poslušanje.«

Predstavitvi razstave, ki so jo spremljali glasovi pevcev Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik pod vodstvom dr. Andreja Missona, je sledila uprizorite enodejanke z epilogom Plebiscit, dr. Izidorja Cankarja. Pod vodstvom režiserke Andreje Humar Gruden so jo zaigrali člani ŠKD Sela.

Predvsem je zanimiva simbolna povezava, saj je bila enodejanka edinkrat izvedena v Logi vasi pri Vrbskem jezeru 8. septembra 1920, in po 100 letih – prvikrat v Sloveniji in to v Kamniku. Za tehnično izvedbo prireditve je poskrbela ekipa Doma kulture Kamnik. 

Fotografije: Občina Kamnik in Gorazd Kavčič