Tradicionalna spominska slovesnost v Golicah

V soboto, 3. oktobra 2020, se je ob spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki jo je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik–Komenda. Letošnje leto je slovesnost potekala v okviru praznovanja 30-letnice Maneverske strukture narodne začite, dogodku pa je prisostoval tudi župan Matej Slapar, skupaj s podžupanom Aleksandrom Uršičem, občinskimi svetniki, predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonkom Cvekom ter ostalimi predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik. Tako kot vedno, se je povabilu organizatorjev odzvalo tudi lepo število krajank in krajanov. Tokratna slavnostna govornika sta bila organizator Maneverske strukture narodne zaščite v občini Kamnik Boris Zakrajšek in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marjan Šarec.

Spomenik je namenjen Manevrski strukturi narodne zaščite občine Kamnik. Po odvzemu (oddaji) orožja v letu 1991 je občinsko vodstvo Manevrske strukture narodne zaščite občine Kamnik zagotavljajo orožje in strelivo in uvedlo tajno skladiščenje. Pripravilo je tudi načrt bojnega delovanje ob morebitni agresiji JLA. Nalogo tajnega skladiščenja (od maja 1990 do junija 1991) v Tuhinjski dolini je sprejela družina Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, družina Šimenc iz Stebljevka in družina Urankar iz Snovika. Po ponovni vzpostavitvi Teritorialne obrambe v občini Kamnik (4. 10. 1990) so orožje hranili tudi na domovih družin Pestotnik iz Pšajnovice, Žavbi iz Lasenega in Žibert iz Rakitovca.

V enotah Teritorialne obrambe na območju tedanje občine Kamnik je pred in v času agresije JLA delovalo 643 pripadnikov Teritorialne obrambe, od tega je bilo veliko število pripadnikov iz Tuhinjske doline, ki so bili aktivirani tudi na območju Ljubljane, Kočevja, Borovnice. Varovali so tudi Učni center Teritorialne obrambe na Igu, kjer so usposabljali nabornike s slovenskim državljanstvom. Pomemben mejnik na tem območju je bil datum 6. april 1991, ko se je izvedla reorganizacija Splošnega ljudskega odbora. Takratni komiteji so bili ukinjeni, naloge obrambe je prevzelo vodstvo krajevne skupnosti. Takratni Izvršni svet Občine Kamnik je določil pomembne objekte, ki jih je potrebno fizično varovati. Ukrepi vodstva Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj v času agresije so bili usmerjeni v zavarovanje pomembnih objektov (bencinski servis Češnjice), organizacijo zvez in povezav z občinskim vodstvom, poveljstvom Civilne zaščite, poveljstvom Teritorialne obrambe, pripravo prelaza Kozjak za oviranje in morebitno miniranje, izvajanje ukrepov Civilne zaščite in hranjenje minsko-eksplozivnih sredstev (pri družini Drolc – kmetija v bližini spominskega obeležja v Golicah).

Nosilci navedenih nalog so bili predvsem tedanji predsednik Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Zdravko Hribernik, Marjan Poljanšek, ki je operativno vodil opisane naloge in vodja Narodne zaščite Zgornji Tuhinj Anton Kadunc. Seveda so bili v tedanje aktivnosti angažirani mnogi gasilci, pripadniki civilne in narodne zaščite, lovci in drugo civilno prebivalstvo Tuhinjske doline.

Zbrane ob obeležju je sprva v imenu organizatorjev slovesnosti pozdravil in nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek, ki je poudaril pomen veteranskih organizacij in njiohovega delovanja: »Danes smo se ponovno zbrali na tem mestu, kjer smo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik – Komenda postavili prvo obeležje, ki spominja na osamosvojitveno vojno. To obeležje smo namenili narodni zaščiti in Maneverski strukturi narodne zaščite, zato se s ponosom zbiramo na tem mestu in obujamo spomine na aktivnosti iz leta 1990 in 1991. Letos praznujemo 30-letnico ustanovitve delovanja Maneverske strukture narodne zaščite. Nekaj desetletij v zgodovini naroda, torej države, ni dolga doba, za človeka pa je to čas, ko spomini, posebej, če niso podprti z dokumenti, počasi bledijo. Zato smo kamniški veterani izdali že dve publikaciji, s katerimi želimo ohranjati spomin na dogodke izpred 30 let. Tudi naša republiška organizacija je letos izdala pomembno knjigo. Med drugim je vsebina te knjige tudi neizpodbiten dokaz, da teritorialna obramba Republike Slovenije ni bila nikoli razorožena.«

Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti povedal: »V imenu Občine Kamnik lepo pozdravljeni pri spominskem obeležju, kjer se tradicionalno spominjamo dejanj in poguma pripadnic ter pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik in narodne zaščite v Tuhinjski dolini. Odločitve, ki so bile povezane z osamosvajanjem, so bile premišljene in so na koncu vodile do zmage in do samostojne Slovenije. Prav je, da se po 30 letih spomnimo vseh, ki so na območju občine Kamnik kakorkoli sodelovali v vojni za Slovenijo, še posebej pa naj na tem mestu izpostavim tiste, ki so opravljali operativne naloge Manevrske strukture narodne zaščite na območju občine Kamnik, in sicer namestnik načelnika Jože Arko, Pavel Žavbi, Danijel Kuzma, Tomaž Rajgelj, Rudi Zore, Božo Zupančič, Igor Kvas, Igor Brozovič, Ciril Križelj, Franc Potočnik in Rudolf Baloh, organizator Maneverske strukture narodne zaščite v občini Kamnik pa je bil današnji slavnostni govornik Boris Zakrajšek. Tukaj na območju Tuhinjske doline so bili pomembni akterji tedanji predsednik Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Zdravko Hribernik, Marjan Poljanšek, ki je operativno vodil naloge in vodja Narodne zaščite Zgornji Tuhinj Anton Kadunc, tudi takratna milica in drugi angažirani posamezniki v vrstah gasilcev, pripadnikov civilne in narodne zaščite, lovcev ter civilno prebivalstvo Tuhinjske doline, je stopilo skupaj in ni pozabilo na to, da so le skupaj lahko močni. Prav civilno prebivalstvo je tukaj, v Tuhinjski dolini, odigralo ključno vlogo. Nalogo tajnega skladiščenja so prevzele tudi družine v Tuhinjski dolini, in sicer družina Poljanšek iz Zgornjega Tuhinja, družina Šimenc iz Stebljevka in družina Urankar iz Snovika. Po ponovni vzpostavitvi Teritorialne obrambe v občini Kamnik (4. 10. 1990) pa so orožje hranili tudi na domovih družin Pestotnik s Pšajnovice, Žavbi z Lasenega in Žibert iz Rakitovca, družine Drolc iz Golic in družine Frontini iz Volčjega Potoka. Tudi tedanja Postaja milice Kamnik je bila pomemben akter, saj je izvajala varovanje  premikov iz matične lokacije, od nakladanja orožja in streliva, prevoza in skladiščenja na novih lokacijah. Skrivna skladišča na novih, varnejših  lokacijah so pripadniki tedanje milice ves čas operativno varovali in tudi spremljali dogajanje v bližini. Vsem tem in še mnogim drugim, ki jih nisem naštel, lahko rečemo iskrena hvala. To je bil čas, ko smo se Slovenci odločno uprli, se poenotili, kalili in tudi kovali pot v samostojno in neodvisno Slovenijo. Tega ne pozabimo!«

Organizator Maneverske strukture narodne zaščite v občini Kamnik Boris Zakrajšek je z naslednjimi besedami orisal takratno dogajanje: »Z vsemi riziki, ki so bili takrat, kot so kazensko preganjanje, izguba službe, kariere, negativne posledice za mojo družino in tudi izguba življenja, nikoli nisi vedel kdaj, kje in kateri trenutek bo nekdo potrkal na tvoja vrata. Za nami je bila vojaška obveščevalna služba. Moj sodelavec s Stola Tomaž Rajgelj mi je bil tedaj v zelo veliko pomoč. Ko danes ocenjujem naša dejanja sem ponosen, da sem bil del osamosvajanja naše države. Vendar samostojnost je prinesla delitve. Na moja vprašanja tedanjim vodjem projekta samostojne Slovenije, zakaj, nihče ne ve povedati. To znanje so skrivali, še danes ga in ne vem zakaj. Spoštovani, služba mi je omogočila, da sem spoznal svet in začel razumeti vse nevernosti nacionalizmov, šovinizmov, rasne netolerantnosti in njihovega razpihovanja. Smo v dobi ekonomskih in političnih migracij. Izkušnje, ki jih nimamo malo, tudi iz prejšnje države, nas učijo, da je treba človeku na zemeljski obli omogočiti dostojno življenje tam, kjer živi. Če tam, kjer je, objektivno to ni možno, potem mu je potrebno omogočiti tudi migracije.« Zaključil pa z mislijo: »Da je sestavni del nove skupnosti tudi Slovenija, gre zasluga tudi nam članom Maneverska strukture narodne zaščite in vsem tistim, ki so se borili za samostojno Slovenijo.«

Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marjan Šarec pa je med drugim poudaril: »Konec 80-ih let se je nakazovala druga prihodnost, bivša skupna država je počasi začela razpadi in videlo se je, da tako ne bo več možno živeti, ter da slovenski narod ne bo mogel več udejanjati svoje narodnosti, svojih hotenj in želja. Pokazalo se je, da JLA in jugoslovansko vodstvo, ki je vse bolj postajalo srbsko, hoče odvzeti orožje in zamenjati vodstvo tedanje Socialistične republike Slovenije. Zato je bila organizirana Manevrska struktura narodne zaščite, ker Slovenija takrat ni imela druge izbire. Tuhinjska dolina je, kot tudi med 2. svetovno vojno, odigrala pomembno vlogo. Imeli ste veliko odgovornost, imeli ste verjetno tudi strah, kako se bo vse skupaj odvilo, ampak hkrati veliko čast in veliko nalogo – nalogo ustanovitve samostojne države Republike Slovenije. Vse družine, ki so skrivale orožje, ki so zatrle svoj strah, zatrle preračunljivost in se neomajno podale na pot borbe in sodelovanja pri nastanku nove države, vse te družine danes ponosno nosijo svoje ime. Čeprav se zdi, da zgodovino danes pozabljamo mnogo hitreje, kot smo jo kadarkoli, bo vendarle to za vedno ostalo zapisano, ne samo na tablah, ampak tudi v srcih.« Nato je govor nadaljeval, da po 30-ih letih samostojne države z njo ne moremo biti povsem zadovoljni: »Nastale so delitve, nastale so nove delitve, poleg tistih, ki smo jih imeli že v preteklosti. Očitno nam je Slovencem dano v zibelko, da se delimo pri vseh vprašanjih, celo pri kolesarstvu smo se. Tako seveda ni nič čudnega, da se skuša delitve prenesti tudi na obdobje slovenske osamosvojitve. To pa je naša velika naloga, da se borimo s tem.« Poudaril je še, da glavna skrb danes nista le koronavirus in slaba gospodarska situacija, ampak se borimo tudi s poskusi predrugačenja družbe, zaključil pa z mislijo, da je demokracija bistvo vsega in poudaril pomembnost, da se udeležujemo volitev.

Ob prisotnosti zastavonoš so z recitacijami dogodek popestrili učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj, za petje so poskrbeli Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, piko na i pa so dogodku dodali člani Schaka kvinteta.

Vezna beseda je pripadala Ivici Bajde.