Včeraj, v ponedeljek, 7. februarja 2022, se je v Domu kulture Kamnik odvijala proslava ob Prešernovem dnevu, ki jo je pripravil Javni zavod za kulturo Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, ob tej priložnosti pa smo v uporabo uradno predali celostno prenovljen Dom kulture Kamnik. Zbrane sta nagovorila župan Matej Slapar in direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek, proslavo, ki smo jo poimenovali z Maistrovimi besedami »Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži«, pa si je ogledal tudi podpredsednnik Vlade, minister za obrambo Republike Slovenije mag. Matej Tonin skupaj s podžupanom Bogdanom Pogačarjem ter svetnicami in svetniki Občine Kamnik.
Po Zdravljici, v izvedbi Ane Plahutnik, je obiskovalke in obiskovalce pozdravil župan Matej Slapar, ki je ob tej priložnosti dejal: »Iskreno me veseli, da lahko nocoj v svojem imenu in imenu Občine Kamnik namenim nekaj pozdravnih besed ob odprtju prenovljenega Doma kulture Kamnik in proslave ob slovenskem kulturnem prazniku. Veseli me in ponosen sem na to, da živimo in delujemo v okolju in skupnosti, ki ji je mar za napredek kulture in ustvarjanja. Ki ji je mar za napredek tako infrastrukture kot tudi vsebin na področju kulture. Kajti narod in skupnost, ki se zaveda pomena kulture in ustvarjanja, ki dajeta vedno novo vrednost in z občutkom negujeta staro/tradicionalno, ima temelja, na katerem lahko gradi.«
»Kultura, pa naj bo to lokalna gledališka predstava, zborovsko petja na cerkvenem koru ali lokalnem društvenem domu, ali pa monodrama na odru prenovljenega Doma kulture Kamnik je tisto, kar nas povezuje in nas dela popolnejše. Ko odidemo iz prizorišča, se namreč počutimo navdahnjene in bogatejše za novo doživetje. Kultura ponuja prostor druženja/povezovanja, poglabljanja stikov in prav ta kultura je v zadnjih dveh letih zaradi zunanjih dejavnikov – epidemije – po vsem svetu in tudi v Sloveniji ogrožena. Ogrožen je obstoj posameznih umetnikov in ustvarjalcev, kar zagotovo lahko pusti trajne posledice tako na ustvarjalcih, ki zapustijo svojo - v tistem trenutku nedonosno aktivnost in vse prigarano pustijo za sabo, ali pa na narodu, na občankah in občanih, državljankah in državljanih, ki se odvadijo hoditi na kulturne prireditve in tako postajamo vse bolj odtujeni, vse bolj odmaknjeni drug od drugega. Vse bolj zaprti vsak sam vase. Pa vendar sem vesel, da se ti časi počasi končujejo. Da počasi prihajamo iz epidemije in z veseljem ugotavljam, da smo v naši občini, ti dve leti, ki kulturi in ustvarjalcem nista bili po godu, kljub vsemu dokaj uspešno prehodili.«
»Leti sta bili zaznamovani s kar nekaj prireditvami ter dogodki in zaznamovani z investicijami v kulturne domove. Torej, ko ni bilo predstav/dogodkov/vsebin/aktivnosti, smo na Občini Kamnik vse sile uprli v adaptacijo Doma kulture Kamnik, kjer smo z investicijo v zamenjavo dotrajanih scenskih in lučnih vlekov pripomogli k lažjemu in varnejšemu delu zaposlenih Doma kulture Kamnik. V okviru energetske sanacije smo zamenjali okna, vrata in streho, izolirali podstrešje in celotno fasado objekta. Na streho Doma kulture Kamnik smo namestili sončno elektrarno, s čimer prispevamo k energetski samooskrbi. Gre namreč za prvi javni objekt v občini, ki bo energetsko samooskrben. Občina Kamnik sistematično vlaga tudi v obnovo krajevnih kulturnih domov na celotnem območju občine. S tem želimo izkazati podporo do vseh, ki v naši občini skrbijo za udejstvovanje na kulturnem področju. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje ustvarjali okolje, ki bo omogočalo njen razvoj. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem zaslužnim za celostno prenovo. Vodji projekta podžupanu gospodu Bogdanu Pogačarju in koordinatorici projekta Uršuli Mihelčič Glavan, ki sta s koordinacijo omogočila, da je bila investicija izvedena v roku in smo bili uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev. Hvala sodelavki Liljani Juhart Mastikosa, ki je pridobila sredstva za sofinanciranje investicij v kulturnih domovih, s čimer smo lažje realizirali projekt zamenjave dotrajanih lučnih in scenskih vlekov, kateri so bili potrebni zamenjave že vsaj 10 let. Hvala tudi vsem zaposlenim na Občini Kamnik, ki ste pomagali pri realizaciji, hvala direktorici Javnega zavoda za kulturo Kamnik gospe Ireni Gajšek in prav vsem zaposlenim v zavodu. V prvi vrsti hvala Primožu Jerasu, ki je vsa ta leta opozarjal na dotrajanost lučnih vlekov, ne nazadnje, pa res aktivno in dosledno bdel nad izvedbo zamenjave. Hvala Goranu, Anji, Aneju za potrpežljivost in aktiven pristop k gradnji in delovanju področja kulture na Kamniškem. Iskrena hvala izvajalcu del na področju energetske sanacije podjetju Promobille, d. o. o.. za kakovostno izvedbo. Hvala izvajalcem za zamenjavo lučnih vlekov, podjetju ELSIS in ne hvala tudi predstavnikom nadzora, podjetju Domplan. Vesel in ponosen na to, da prenovljen dom kulture in tudi okolica s Kulturno četrtjo Barutana ter seveda celotna infrastruktura na področju občine ponuja pogoje za vrhunsko kulturno udejstvovanje. Hvaležen za to, da bomo letos spet izvedli edinstvene kulturne dogodke, med katerimi naj izpostavim, poleg ostalih predvsem Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, Kamfest, Vseslovensko srečanje ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev v okviru Javnih skladov za kulturne dejavnosti, ki bo junija v Arboretumu Volčji Potok, Križnikov festival, nastope in koncerte, ki bodo, verjamem, prispevali k dvigu sodelovanja, dojemanja in predvsem k dvigu samozavesti naroda, ki ima tisočletne korenine tu pod Triglavom. Iskrena hvala in kako že: »Ne levi ne desni... skupaj pod enim soncem in zvezdami naprej.«
Slavnostna govornica, direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek pa nam je namenila misli o prenovljenem Domu kulture Kamnik, o delovanju Javnega zavoda za kulturo Kamnik ter kulturnem dogajanju preteklega leta: »Prav lepo pozdravljeni na današnji proslavi, na predvečer največjega slovenskega kulturnega praznika, tukaj v novo obnovljenem največjem kulturnem hramu v Kamniku. V izjemno čast mi je, da dogodek danes lahko združimo z odprtjem obnovljenega Doma kulture v Kamniku. Sedanji Dom kulture Kamnik je bil zgrajen davnega leta 1953 kot del Kemične industrije Kamnik imenovane Barutana in je od tedaj služil različnim namenom. Zgradili so ga delavci sami, vrata pa so odprli tudi drugim. Tedaj so v domu potekale redne kino predstave, v zgornji mali dvorani pa se je ob petkih tudi plesalo. Pravo kulturno vsebino je pričel pridobivati leta 1996, ko ga je za dogodke pričelo uporabljati Kulturno društvo Priden možic ter Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik ter Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. Leta 2002 se ga je Občina Kamnik odločila obsežno prenoviti in posvetiti kulturnemu življenju v Kamniku. V lanskem letu so se za Dom kulture Kamnik, poleg že znanih covid dogodkov, zgodili še trije večji, in sicer prvi večji je bil ta, da je bila Občina Kamnik, v letu 2021, uspešna na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in tako v času od avgusta do decembra 2021 izvedla obsežno energetsko sanacijo objekta. V okviru sanacije so bila zamenjana okna in vrata na stavbi, izoliran je bil celoten objekt, vključno s podstrešjem, izdelana nova fasada in izvedena zamenjava razsvetljave. Na južnem delu strehe pa je bila izvedena sončna elektrarna. Skupaj s sanacijo in optimizacijo razsvetljave je Občina istočasno izvedla tudi namestitev novih lučnih in scenskih vlekov, ki jo je delno financiralo Ministrstvo za kulturo. Vrednost obeh investicij je znašala okoli 800.000 evrov, s tem pa je Dom kulture Kamnik postal najbolj zelen in energetsko varčen javni objekt v občini Kamnik. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalim Občini Kamnik, županu Mateju Slaparju, celotni ekipi za družbene dejavnosti z vodjo Tino Trček in sodelavkama Liljano Juhart Mastikosa ter Uršulo Mihelčič Glavan. Posebno zahvalo ob tej priliki pa izrekam članu naše kulturne ekipe – tehničnemu koordinatorju, ki je ves čas sodeloval pri obnovi Primožu Jerasu. Tretji dogodek minulega leta pa sem namenila združitvi kulturne dejavnosti v Kamniku. S 1. julijem 2021 se je tako s preimenovanjem Javnega zavoda za kulturo Kamnik združilo troje enot v Kamniku, Mekinjski samostan z bogato kulturno-zgodovinsko tradicijo, Dom kulture Kamnik, v katerem danes dnevno ustvarja 10-15 društev, in del nekdanje smodnišnice – Barutana, z bogato industrijsko kulturno dediščino. Ekipo, ki je tako delovala v Domu kulture Kamnik in samostanu smo združili v eno in jo vsebinsko ter tehnično povezali. Danes ekipa združuje 6 zaposlenih, ki so po profesionalizmu popolnoma različni, od kulturnih delavcev, umetnostnih zgodovinarjev, tehničnega kadra do ekonomistov. Ravno ta različnost nas bogati in vzpodbuja narediti v Kamniku nekaj novega. Kamnik želimo narediti prepoznavno prestolnico kulture pod alpami.«
»V lanskem letu smo kljub že znanim COVID razmeram (4-mesečno zaprtje, omejitve obiskovalcev v dvorani in skoraj polletnemu zaprtju Doma kulture Kamnik) pripravili skoraj 200 različnih dogodkov s 30.000 obiskovalci in imeli v Mekinjskem samostanu skoraj 1.200 nočitev domačih in tujih gostov. Kot nova ekipa smo si v prihodnje zadali ambiciozne cilje, ki povezujejo celotno kamniško kulturo in vse njene akterje. Skozi izdelavo nove dolgoročne kulturne strategije bi radi postali prepoznavno mesto po kulturnem turizmu (samostan Mekinje nudi danes skoraj 60 postelj in 5 velikih dvoran), po festivalih (6 festivalov), po gledaliških in glasbenih abonmajih, različnih koncertih domačih in tujih gostov glasbenih, gledaliških in drugih zvrsti. V naslednjih letih bi na področju nekdanje Barutane razvijali tudi urbano kulturo in nove oblike produktov, kot so pot smodnika, pot z baklami, blagovna znamka Doroteja in Kamniška kulturna transverzala. Zvsemi tremi različnimi, pa vendar kulturnimi enotami, želimo Kamniku dati vsaj eno prireditev dnevno. Vsakemu občanu Kamnika pa možnost, da najde v Kamniku nekaj kar mu bogati in radosti življenje. Naj končam današnji uvodni nagovor s prelepim verzom slovenskega pesnika Toneta Pavčka iz pesmi Popotnik. Lepo se prepleta tudi z letošnjim geslom našega kulturnega praznika v Kamniku (Na desni ga, na levi ni – pred nami svetli cilj leži (general Rudolf Maister) in je pravo tudi za Kamnik – mesto v osrčju narave ter usmerjeno v vztrajnost: »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, a v sebi- do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in nova. Želim vam še naprej lep ogled današnje predstave in veselo kulturno praznovanje.«
Ob uradnem odprtju prenovljenega Doma kulture Kamnik je tehnična ekipa pripravila posebno presenečenje, in sicer odrsko kompozicijo z naslovom »CUGMAŠINE, simfonija za lučne vleke in Operaterja v Fis duru«, ki sta jo uglasbila Gašper Selko in Anej Ivanuša, vizualije je pripravila Kristina Kokalj, zvok je oblikoval Blaž Flerin, oblikovanje svetlobe pa je delo Anžeta Trstenjaka. V vlogi tako imenovanega operatorja vlečnih vlekov je bil tehnični vodja Doma kulture Kamnik Primož Jeras skupaj s pomočnikom Žigo Krevsom.
Na odru je z baletno točko slovesnost popestrila še učenka 5. razreda baletnega oddelka Glasbene šole Kamnik Mojca Škrlep pod mentorstvom Margarite Isaeve, dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Matic Hrabar je poskrbel za recitaicjo. Gašper Selko oziroma X.U.L. je skupaj z godalnim triom izvedel skladbo Alarm iz albuma A Guide for Lost Travellers, slednjim pa se je z besedo pridružil tudi Goran Završnik. Po prenovljenem Domu kulture Kamnik je odzvanjal glas Ane Plahutnik.
Ob pregledu nekaterih kulturnih dogodkov zadnjih dveh let, je za preplet misli in besed poskrbel Matic Maček, za scenarij in režijo slovesnosti pa koordinator kamniške kulture Goran Završnik.
Poudarjali smo, da naj bo kultura napredna, v koraku s časom in prostorom, a naj se ne pozablja na dediščino, tradicijo. Naj bo kulturna politika in strategija sodobna, multikulturna, a naj ne pozablja na slovenski jezik, kulturno dediščino in tradicijo. Obenem pa smo nekaj besed namenili tudi sami celostni prenovi Doma kulture Kamnik.
Vljudno vabljeni, da si danes, 8. februarja 2022, od 12. ure dalje ogledate Kamniški kulturni maraton, in sicer kot drugi kulturni dogodek, ki ga pripravljata Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik v sodelovanju z ostalimi kamniškimi kulturnimi zavodi, Območnim združenjem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mladinskim centrom Kotlovnica.
Kamniški kulturni maraton si letos lahko ogledate tudi v živo v dvorani Doma kulture Kamnik, kadarkoli v času trajanja maratona. Dom kulture Kamnik bo obiskovalce sprejemal do zapolnitve mest, zato se na prireditev ni treba prijaviti. Kamniški kulturni maraton pa bo potekal tudi preko video prenosa, ki bo objavljen na YOUTUBE kanalu Občine Kamnik (TUKAJ), dogodek pa si bo možno ogledati tudi na ostalih spletnih povezavah in družabnih omrežjih Doma kulture Kamnik (TUKAJ).
Celostno prenovljen Dom kulture KamnikVzporedno z energetsko sanacijo objekta Doma kulture Kamnik potekala tudi prenova lučnih vlekov
Energetska sanacija objekta Doma kulture Kamnik se je začela v lanskem avgustu. Občina Kamnik je skupaj z Občino Tržič in Občino Preddvor v letu 2020 s projektom energetske sanacije Doma kulture Kamnik kandidirala za nepovratna sredstva, skladno s pogoji javnega razpisa Ministrstva za infrastrukturo (JOB-2020).
Občina Kamnik je bila v letu 2021 na razpisu omenjenega ministrstva uspešna in je po objavi razpisa takoj začela z razpisom za izbor izvajalca del. Pogodbena vrednost del je bila 521.297,64 evrov (z DDV), iz razpisa pa je Občina dobila 49 odstotkov nepovratnih sredstev za upravičene stroške.
Na objektu so bila izvedena naslednja dela:
Z novo sončno elektrarno je zmanjšan strošek porabe električne energije, ki je bil v objektu kulturnega doma kar visok. Sončna elektrarna, ki je nameščena na strehi objekta, že obratuje in ob sončnih dnevih že proizvaja elektriko. Tako je Občina Kamnik s tem projektom pridobila prvi javni objekt v občini, ki se oskrbuje z elektriko iz lastnega - alternativnega vira energije. Sodobna mobilna tehnologiji tehnični ekipi Doma kulture Kamnik pod vodstvom Primoža Jerasa omogoča sprotno spremljanje proizvodnje in porabe električne energije.
Skupaj z energetsko sanacijo pa je Občina Kamnik, kot ločeno investicijo, izvedla tudi namestitev novih lučnih in scenskih vlekov. Najpomembnejši cilji investicije so predvsem v izboljšanju varnosti vseh zaposlenih in izvajalcev prireditev v Domu kulture Kamnik, saj zaradi dotrajanosti vleki niso dosegali minimalnih standardov, novi vleki pa so tako izboljšali produkcijsko vrednost prireditev v veliki dvorani Doma kulture Kamnik, saj omogočajo bolj kompleksne lučne postavitve, hitrejše menjave odrskih postavitev in boljši izkoristek dvorane.
Z novejšo tehnologijo je dvorana tudi komercialno bolj zanimiva za potencialne najemnike. Na javnem razpisu je bil izbran Elsis d. o. o., ki je vsa dela zaključil v roku, celotna investicija pa je znašala 214.607,93 evrov brez DDV, Ministrstvo za kulturo pa je odobrilo 106.557 evrov nepovratnih sredstev.
Fotografije: Klemen Brumec in Občina Kamnik
Ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra – Vojanova je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Ta veliki Slovenec se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, zato bomo tudi v Kamniku, Maistrovem mestu, počastili spomin na našega izjemnega rojaka.
Rudolf Maister - Vojanov ni bil samo borec za severno mejo in tisti, ki je ubranil in ohranil ozemeljsko celovitost naše domovine, temveč zelo vsestranska osebnost, pesnik, slikar in bibliofil. Letos bomo v Kamniku praznovali tudi njegovo 100. obletnico imenovanja za častnega meščana.
Spremljajte dogodke, ki se bodo odvijali ob letu generala Rudolfa Maistra in s katerimi bo Občina Kamnik z različnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami počastila spomin v Kamniku – Maistrovem mestu.
