Drugi kamniški kulturni maraton ob Prešernovem dnevu prinesel nova razmišljanja o razvoju kamniške kulture

Včeraj, na slovenski kulturni praznik Prešernov dan, smo izvedli drugi kamniški kulturni maraton, kjer so lahko gledalci z odra Doma kulture Kamnik osem ur spremljali preplet pogovorov v živo in posnetkov, izbrani gostje pa so s svojimi pričevanji zaobjeli večino kulturnega dogajanja v naši občini in širše. Letošnje leto si je bilo maraton moč ogledati tudi v živo.

Maraton sta pripravila Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik v sodelovanju z ostalimi kamniškimi kulturnimi zavodi, Območnim združenjem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mladinskim centrom Kotlovnica.

V osmih urah programa so trije kamniški moderatorji (Breda Podbrežnik Vukmir, Rok Kosec in Matic Maček) gostili skoraj trideset gostov, ki so tako ali drugače povezani s kulturo.

Kamniški kulturni maraton je potekal tudi preko video prenosa in si ga lahko ogledate na YOUTUBE kanalu Občine Kamnik (TUKAJ) ter Doma kulture Kamnik (TUKAJ).

Direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamni Irena Gajšek: »Če gledam vizijo naprej, vidim močne izzive za vse, za celotno ekipo, ki delamo, vidim, da lahko naredimo veliko na področju kulture in naredimo raznovrstno kulturo. Povežemo lahko vse kulturne snovatelje v Kamniku in lahko usposabljamo tudi nove kulturnike. Tudi v samostanu lahko delamo tudi tako imenovani kulturni turizem. Želimo, da gost ostane v Kamniku več dni. Pomemben del je Barutana z industrijsko dediščino, kjer pa vidim prihodnost za neko urbano, drugačno kulturo. Kulturo, ki šele nastaja. Kamnik lahko postane prepoznavna prestolnica kulturo na vseslovenskem področju in poznana zunaj naših meja.«

Vizualna umetnica Ilona Mrgole: »Dušan Letnar je bil povod, da sem šla študirati v tujino, veseli me, da Foto klub Kamnik dela kot skupnost. Svojo nadaljnjo poklicno pot vidim v smeri profesionalne fotografije, potrebno je iskati stvari, kjer se lahko pokažemo in razstavljati. Moj cilj je delati čim več razstav in se svetu pokazati s svojimi, lastnimi projekti.«

Ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk: »V sodelovanju z Domom kulture smo kljub tem težkim časom naredili kar nekaj projektov, s katerimi smo predstavili delo in ustvarjenost naših učenke in učencev. Smer delovanja glasbenih šol gre v smeri, da bi delali mnogo na tako imenovanem skupinskem muziciranju, kjer pride do druženja in načina življenja. Prostorsko je Občina Kamnik odkupila, ki so sedaj v našem upravljanju in tudi se trudimo tudi mi, da bodo pogoji še boljši. Kamnik je dober poligon, da razširi krila in zleti v širni svet.«

KUD Oksimoron Anže Slana in Ajda Špacapan: »KUD Oksimoron je nastal šest let nazaj, kot društvo, in sicer na podlagi in tradiciji gledališke skupine, ki je dobro uprizorila predstavo PANJ in vsi tisti akterji so imeli željo ohranjati to delovanje še naprej. Zelo uspešna je bila predstava Lucifer, poleg tega pa kratkometražni igrani film z naslovom Vožnja.«

Kulturno društvo Motnik Marjan Semprimožnik: »S Križnikovim festivalom se je v Motniku začela nova doba kulture prebivalstva. Križnikov festival je med prvimi, ki je v kraju povezal celotno prebivalstvo, vsi smo začeli dihati s pravljicami in Križnikom. Kraju Križnikov festival da posebno energijo.«

Plesalka, koreografinja, performerka, pedagoginja Neža Pele: »Poglabljam in raziskujem tako gibalni kot vokalni izraz. Za to me je navdušila Irena Tomažin in sem jo prosila, če bi bila mentorica za moje diplomsko delo. Enostavno sem začela nadaljevati po tej poti in z vsakim projektom se ta moja vez poglablja in razširja. Samozaposlen v kulturi je težko, sam zase moraš poskrbeti in sam sebe promovirati.«

Noah Charney: »Glavne stvari, ki jih počnem na področju kulture je, da pišem knjige. Sem profesor umetnostne zgodovine in doktoriral na temo Jožeta Plečnika. V delo Plečnika sem se zaljubil v letu 2000. Ko sem se selil, smo se odločili za Kamnik in presenetilo me je kaj vse Kamnik ponuja. Res imamo zanimive glavne like, protagoniste, več kot sem vedel na začetku in zmeraj sem navdušen, ko spoznam novega protagonista.«

Kantavtor in stripar Martin Ramoveš: »Stripe ustvarjam že od majhnih nnog. Strip je zadeva, ki te zasvoji v otroštvu in če si dovolj trmast in naiven, to počneš tudi naprej. posebnost mojih stripov je, da so navezani na glasbo. Prve tri stripovske albume sem izdal skupaj z glasbenimi ploščami.«

Samozaposleni v kulturi, oblikovalec zvoka in kinooperater Blaž Flerin: »V Sloveniji ni formalne izobrazbe za oblikovalca zvoka, večina, ki to dela, se to nauči samih ali preko mentorjev v mladinskih centrih. Največji projekt, v katerem sodelujem, je Kamfest, kjer sem vodja tehnične izvedbe. Eden najbolj zahtevnih projektov pa je bil muzikal The Tribe.«

Matic Maček: »Moja pot se je začela v prvem letniku gimnazije in traja vse do danes. Projekti so še vedno v kali, ki upajmo, da bodo vzklili. Najbolj so me zaznamovali projekti kot sta Radio Kamnk in Pest besed, poleg poezije pa tudi Katzen Kabaret, kjer sem pridobil veliko novih znanj, ki so nam bila podana in jih danes s pridom izkoriščam. Z videom sem se spoznal v MC Kotlovnici in ljubezen do migetajoče se slike, gori še danes. Z oddajo Špegu pa smo se soočili še z delom v živo, je čudovit bazen za testiranje tega, kar vidimo danes. V Kamniku smo velesila na področju prenosov v živo, kar se tiče kulture.«

Vodja Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik Rok Kosec: »Kreativna četrt Barutana je projekt, ki ga je MC Kotlovnica prijavil na kandidaturo Ljubljane za evropsko prestolnico kulture. Ko se je ideja gradila, se je izkazalo, da gre za zelo zanimiv projekt, še ne viden in s toliko različnimi akterji, da je požel veliko pozornosti. Žal kandidatura ni bila uspešna, a so se zgodili veliki premiki. Občina se je odločila odkupiti južni del Barutane in ga nameniti kulturni. V poletnem času se je v tem prostoru že kar nekaj zgodilo, preko 60 dogodkov. Čas je nameniti tudi pozornost infrastrukturno, da se objekt sanira in arhitekturno in idejno umesti. Kolizija interesov bo omogočala nekaj, kar še nismo bili vajeni, neke kulturne in družbene dosežke, ki jih moderno mesto potrebuje. Obetamo si lahko močen in kulturni družbeni razplet.«

Vizualna umetnica kiparstva, grafike in slikarstva Nina Koželj: »Kot umetnik lahko vidiš stvar v prostoru in vidiš, da tam to more biti, a mogoče to drugim ni pomembno. Pred obrtniškim delom je cel proces in dodelana ideja, ko imaš to, začneš šele z obrtniškim delom. Tebi ne da nekdo idejo, kot obrtniku. Umetniki bi mogli lobirati pri raznih organih, a jaz tega časa nimam in neke volje, in če se tvoje delo ob pravem času znajde na nekem mestu, potem se to lahko tam uporabi. Vsak projekt, ki pride, se trudim vanj skriti nekaj kar mogoče vem samo jaz.«

Stripar Ivan Mitrevski: »Stripar je izjemno naporen poklic, kot vsi kulturni poklici. Izjemno je naporen, ne samo v smislu veščine in delovnih ur, ampak tudi finančno, poslovno komercialno. Nisem le stripar, ampak sem ilustrator in pisatelj, občasno pa se lotim tudi kakšne druge zadeve. Živim in ustvarjam v Kamniku. Čeprav za Kamnik obstaja resna nevarnost, da postane samo predmestje Ljubljane, upam, da se to ne bo zgodilo. Naloga nas kulturnikov je, da vzdržujemo duh mesta. Poskušam čim več pustiti v temu mestu in našel sem inspiracijo v tem mestu.«

Oblikovalka Manca Kemperl: »Moj izdelek Vulgaris je umetniški objekt ima vlogo pohištva. Ta stvar ti mora biti všeč in se vanj zaljubiti. Predvsem je to grafično delo Nine Koželj. Kos pohištva je narejeno lahko tudi po naročilu. V živo je bolje doživeti najino delo.«

Tehnični vodja Doma kulture Kamnik Primož Jeras: »Prenova Doma kulture Kamnik je obsegala energetsko sanacijo (predvsem zanimiva je sončna elektrarna na strehi in smo prvi javni objekt v občini, ki imamo to), druga sanacija pa je bila zamenjava lučnih in scenskih vlekov, ki so bili nevarni in dotrajani. Občini je to uredila ob pomoči Ministrstva za kulturo. Novi vleki so osnova za delo, s tem bodo lažje v Kamnik prišli kakšni izvajalci, ki prej niso prišli. V Kamniku se je s prenosi marsikaj spremenilo, kar se tega tiče smo v dveh letih naredili ogromne preskoke. Pri tem je treba poudariti, da je sodelovala ekipa Doma kulture Kamnik in MC Kotlovnice.«  

Performerka iz Kulturnega društva Priden možic Anja Bezlova: »Kamniški kulturni maraton je nastal lansko leto, ker se marsikateri kulturnik ni mogel kreirati in prezentirati svojega dela. V Kulturnem društvu Priden možic smo si rekli, kaj narediti, saj smo videli stisko tako ljubiteljske kulture kot tudi profesionalnih umetnikov. Imeli so veliko za povedati in zakaj ne bi naredili nekaj zanimivega. Poudarjam pa še to, kulturnik, umetnik je tudi delavec in naredili smo 8-urni kulturni maraton s kamniškimi ustvarjalci, umetniki in ljubitelji kulture.«

Tonski tehnik in glasbenik, član skupine Haiku Garden Klemen Tehovnik: »Klasičen problem je centralizacija Ljubljane, kjer je tudi lažje delati in glasbeno ustvarjati. Naša nova zgoščenka se miksa v kleti Mladinskega centra Kotlovnica. Na festivalu Kamfest smo sodelovali dva krat in Kamnik ponuja dovolj možnosti mladim. Imajo veliko možnosti in kvalitetne programe.«

Študent slovenistike in primerjalne književnosti ter aktiven sodelavec Radia Študent Lenart Sušnik: »Kritik za filmsko in literarno kritiko postaneš tako, da pišeš in si zaupaš v misli, ki jih imaš ter se naučiš kako to napisani na papir oziroma na zaslon.  Odziv na kritiko še nisem dobil iz oči v oči, se je pa nekdo oglasil anonimno v komentarje moje kritike. Avtorji, ki so vredni svoje teže, bodo z nekim dostojanstvom sprejeli svojo kritiko.«

Instrumentalist in skladatelj Gašper Selko: »Odhajanje mladih in vračanje. Kdaj oditi in kdaj priti nazaj? Tukaj se strinjam, da je treba iti ven in priti nazaj. Spomnim se nastopov v tujini. Zmerja je bil lep občutek, ko se usedeš v avtobus in greš na kraj, kjer te ne poznajo in predstavil nekaj svojega popolnoma drugi publiki, ki te še ne pozna. Spomnim pa se tistih momentov, ko se vračaš po glavni Mengeški cesti, ko si poln novega znanja in novih kontaktov, novih ljudi in to lahko vrneš svojemu okolju in v njem začneš ustvarjati nekaj novega.«

Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir: »Vsi težko čakamo, da pride do realizacije obnove Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Knjižnica je pomembna in močna kulturna infrastruktura. Knjižnica je ob Prešernovem dnevu pripravila zanimiv projekt Bralci beremo za vas.Želimo spodbujati branje, ker je to ena izmed najbolj pomembnih kompetenc in je pogoj tudi za to, da ljudje lahko družbeno participiramo. Se izražamo, razmišljamo, smo empatični in je pravzaprav to spodbuda k temu, da damo branju pomembno vrednost in ga cenimo kot zelo pomembno življenjsko preživitveno strategijo.«

Samozaposleni v kulturi, skladatelj, pedagog, korepetitor Simon Skalar: »Do koncerta na razgledni ploščadi na Starem gradu je prišlo tako. Ko so ploščad začeli postavljati, želel sem igrati na njen, takoj sem se spomnil na moj album Simfonija kamniških planin in točno tja paše. Poklical sem Gorana in potem se je to zgodilo. Gledati moramo široko, kaj je ploščad prinesla za Kamnik, enim je všeč, drugim ne, dostikrat pa gledam iz različnih zornih kotov in se mi zdi lepa ter bo Kamniku dodala nekaj vrednosti. Status zaposlenega v kulturi imam od leta 2016 in moram reči, da me je usmeril na pravo pot. Ne predstavljam si, da bi samo učil ali pa samo ustvarjal.«

Profesor slovenskega jezika in novinar slovenskega radia na tretjem programu in avtor Kamniške knjige Vlado Motnikar: »Kamniška knjiga je bila narejena, da bi kamniško preteklost prikazali preko spominov, leposlovja in pisem ter ne preko strokovnih tekstov. Pokazalo se je, da imamo resnično veliko tekstov o Kamniku in Kamničanih. Opravljam delo tako, da skušam slediti temu, kar je najbolj zanimivo in najbolj perspektivno.«  

Bobnar skupine Before Time Domen Flerin: »Glasbeno pot sem začel v glasbeni šoli in sem bil star sedem let, s skupino pa smo začeli pred štirimi leti in začeli bolj skupinsko udejstvovati. Kot skupina smo sprva delali priredbe skupin, ki smo jih takrat poslušali, kar hitro pa smo začeli pisati sami in začeli z izvedbo avtorskih pesmi. Ob nazivu popevka tedna sploh nismo mogli verjeti, ker gre to za naš prvi single. Ven dajemo nove pesmi. Leta 2020 smo zmagali v Špil ligi, ki je dobra priložnost za mlade skupine in tudi nam je bila to dobra odskočna deska.«

Slovenistka in doktorica jezikoslovja dr. Marjeta Humar: »Bila sem urednica 12 terminoloških slovarjev in pripravljam 13, ki pa je najtežji in najbolj zahteven. Kjer smo imeli pričevalce, je bilo treba zapisati. Mnogo je dela in to je koristno delo. Če se ne zapiše, potem s človekom, ki umre, tudi spomini izginejo in nihče več jih ne more zapisati. Kamniški zbornik bo letošnje leto izšel kot 15. številka. Oživela sva ga s Tonetom Smolnikarjem in oba sva bila takrat navdušenca in se domenila da jih bomo ponovno začeli izdajati. Zbornik kar lepo teče, ker so v uredniškem odboru zelo zavzeti člani in moram reči, da je pa dela veliko. Danes sem dobila 43. članek za to zadnjo številko. Res pa je, da bo izšel zbornik v juniju pred praznikom dneva državnosti, ker smo članke dobili razmeroma pozno, saj so nekateri zboleli, drugi pa zaradi razmer ne morejo narediti intervjujev. V zborniku imamo tudi več člankov, ki opozarjajo na problematiko vode. Na to temo imamo 2 članka in vsi bi morali, ki tukaj živijo in odločajo o čem, to dobro prebrati, kaj storiti.«

Foto klub Kamnik Dušan Letnar: »Sam lahko v lokalni skupnosti narediš malo, če delaš v skupini pa ti ta vrača znanje. S fotografijo se ukvarjam že dolgo časa. Začel sem pri tabornikih in tam sem videl smisel tega. Še sedaj dokumentarno fotografiram. Zanimive so fotografije povezovalne ceste, 2014 sem na skrivaj fotografiral Smodnišnico.«

Urban Kavka: »Na kamniško kulturno sceno sem zajadral kot eden izmed treh organizatorjev Pest besed, in sicer leta 2015. To smo delali štiri oziroma pet let, prišlo je do manj interesa z naše strani in tudi s strani pesnikov. Dobro smo sodelovali z gimnazijo in Maticem Smolnikarjem, ki nam je priskrbel še glasbeno podlago dogodkov.«

Medobčinski muzej Kamnik Alenka Juvan: »Sporočilo Maistrove rojstne hiše in dogodkov, ki jih vodimo v njej je to, da bi se morali Slovenci bolj zavedati kaj nam je Maister prinesel. Mislim, da se s tem stavkom v Maistrovi hiši že kar malo ponavljamo, ampak, da mi imamo domovino in v njej lahko govorimo slovensko. Marsikje je bilo zapisano, da brez Maistra ne bi šlo, meje bi bile drugačne. Maister nam je lahko navdih poguma in temelj za samozavest, ki na jo manjka. Sem pa vseeno optimistka in mislim, da dobro delamo na samozavesti. Mislim, da smo izvoljeno ljudstvo v športu in kulturi. Maister ima dve zbirki pesmi, napisal pa je Prešernu pesem, ki pa deloma govori takole: »…Odkar so tvoje pesmi zadonele in prst duševno si nam razoral ter sile mrtvemu telesu dal, se vijejo pred nami ceste bele in te široke, nove ceste bele zavestno dvigajo se s prašnih tal in pričajo, da narod naš je vstal, ker misli tvoje vsega so objele. Ti narodu si vse. Njegov gospod, ti oče si mu, brat in učenik, ki kažeš z duhom duhu svetlo pot. Ti si mu vse, tu treba ni dokaza, saj ti sezidal krasen, trajen spomenik je žulji v potu trudnega obraza.«

Pomočnik direktorice KUD Franceta Bernika Domžale Jure Matičič: »Pri streamih in hibridnih dogodkih smo v času korone zelo dobro sodelovali z ekipo Doma kulture Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica, predvsem pri režijski in tehnični izvedbi. Goran Završnik je režiser pri vseh naših streamih. Najbolj očitno, kar smo prinesli iz Domžal v Kamnik pa je Kino Kamfest. Gre za projekt, ki je delo osnovnega programa Domžale, rodil pa se je takrat, ko smo kupili digitalni projektor in se je hitro, naslednje leto, zgodil tudi Kamnik. Vztrajamo in nam je všeč naše sodelovanje s Kamfestom.«

Koordinator kamniške kulture Goran Završnik: »Veliko stvarem se drži odtis mojih prstov, ampak ne čisto tako. V večini stvari se kaže odtis ljudi, ki so bili v nekih kombinacijah združeni pod nekimi projekti, v zgradbah, zavodih, kjer smo sledili doktrini, ki smo se jo, priznajmo si, naučili v Ljubljani (jaz konkretno v KUD-u France Prešern). Enemu kulturnemu udejstvovanju, umetnosti, ki ne gleda koliko je polikana, ampak bolj na vsebino, ki jo ima. Kar smo včeraj poudarili na slovesnosti ob Prešernovem dnevu, gre za povezovanje in nek odnos. Velikokrat vidimo v tej dvorani polikane, lepo osvetljene formacije, ampak, če ni odnosa tudi ni vsebine in je stvar narejena kot izdelek. V kulturnem maratonu sodelujejo različni ustvarjalci, preko 30 jih je. Kaj te žene ustvarjati kamniško kulturo? Verjetno moj ego in ostal sem dolžan Željku Peliconu - Pecotu, ki je bil vse to, kar sem jaz želel biti. Dolžan sem ostal velikemu ljubitelju Kamnika Breclju, ki je verjel v nevladnike v Kamniku in nas zelo spodbujal, podpiral. Kar se dogaja okoli nas, to je pomembno.«