Svetovni dan otrok

Vsako leto 20. novembra, na dan, ki sovpada z obletnico Konvencije o otrokovih pravicah, obeležujemo Svetovni dan otrok z aktivacijami otrok in mladih po vsem svetu, ko opozarjajo na položaj vrstnikov, odločajo o pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihova življenja ter izražajo svoje mnenje in želje za boljšo prihodnost. Letošnji Svetovni dan bomo obeležili v nekoliko omejeni obliki, in sicer v četrtek, 18. novembra 2021, v znamenju duševnega zdravja in kampanje UNICEF-a Slovenija, Kako se počutiš. Letos prevzema otrok ne bo, vendar smo pripravili gradiva in aktivnosti, s katerimi želimo okrepiti njihov glas v lokalnem in tudi na nacionalnem nivoju.

• Junija smo izvedli raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih, kjer so sodelovali otroci iz vse Slovenije. Rezultate raziskave vam posredujemo spodaj, z namenom seznanitve s podatki in tudi sporočili otrok ter mladih, kako se soočajo s težavami v duševnem zdravju.

• Želimo si, da župani  Otrokom prijaznih mest 18.11. podajo stališče (na družbenih omrežjih, lokalnih medijih – posredujemo primer sporočila pripravljenega za lažjo uporabo) in se opredelijo glede podatkov, predvsem v luči in smeri aktivnosti, ki jih občinska uprava lahko sprejme pri naslavljanju sistemskih vrzeli, ki zevajo na področju obravnave duševnega zdrava otrok in mladih.

• Eno ključnih zavez, ki bi si želeli s strani občine v prihajajočih mesecih pa je - pregled lokalnih obstoječih resursov in podpornih storitev, ki že potekajo, z namenom povezovanja sistema obravnave. V Novem mestu na primer pripravljajo projekt Točka lokalne blaginje, kjer se na enem mestu mrežijo tako storitve, kot tudi podatki iz terena, ki pričajo o potrebah.

• Poleg tega si želimo, da Otrokom prijazna UNICEF-ova mesta v prihajajočih mesecih odpirajo polje pogovora o duševnem zdravju, rušenje stigme in normaliziranje pogovora z enostavnim vprašanjem Kako se počutiš?

Aktivnosti bodo del širše kampanje, ki jo lansiramo prihodnji teden - Kako se počutiš si poleg destigmatizacije duševnega zdravja prizadeva tudi za opolnomočenje odraslih, da zmorejo in znajo prepoznavati in naslavljati lastne stiske in stiske otrok, opozarja pa tudi na nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev ter nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja:

• sistemske vrzeli (predolge čakalne vrste, premalo strokovnega kadra, regionalna neenakost dostopa do storitev, odsotnost celostnega pristopa k obravnavi - povezovanje preventivnih in kurativnih storitev),
• stigmo povezano z duševnim zdravjem (želimo normalizirati pogovor o duševnem zdravju, da bo iskanje pomoči lažje). V tem tednu lansiramo tudi video, v sodelovanju z Nipkejem in otroci, kjer opozarjamo na naraščajoče stiske, poleg tega pa tudi posebno spletno stran z interaktivno igro, ki spodbuja pogovor o čustvih,
• dvigniti psihološko odpornost otrok v šolah (okrepiti pedagoško osebje za prepoznavo in regulacijo čustvenih stanj otrok v VIZ).

V juniju 2021 smo na UNICEF Slovenija izvedli raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih za področje celotne države. Prejeli smo 400 odgovorov otrok in mladih, starih med 10 in 18 let.

Podatki so pokazali, da:

• Vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.
• Večina otrok in mladih se pogosto ali ves čas počutijo napeto, pod stresom ali pritiskom.
• Skoraj 50 odstotkov otrok in mladih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe.
• Kar 70 odstotkov otrok in mladih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup.
• 64 odstotkov otrok in mladih je pomislilo, da so zgoraj našteti simptomi posledica duševnega zdravja.
• 60 odstotkov otrok in mladih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej.
• Podatki so pokazali, da otroci in mladi v tem trenutku potrebujejo predvsem pogovor z odraslo osebo, druženje s prijatelji, podporo družine in šole.
• Večina otrok in mladih svoje stiske rešuje sama oz. se o tem ne pogovarja z odgovorno odraslo osebo.
• 26,4 odstotka otrok in mladih pravi, da jim šport in umetnostno ustvarjanje (vključno z glasbo in plesom) pomaga premagovanju stisk in nadzorovanju stresa.
• -Otroci in mladi, ki so kot dobro ocenili svoje fizično počutje, so tudi bolje ocenili svoje duševno počutje.
• Otroci, ki po koncu šolanja na daljavo, v šoli niso dobili dovolj podpore, so imeli več stisk ter bolj pogosto občutili stres in pritisk.

Sporočila otrok iz raziskave:

• Nimam nikogar, ki bi mu lahko zaupal, kaj se dogaja v mojem življenju. Nikogar ne briga zame.
• Včasih se mi zdi, da sem pozabila občutek, kako je biti srečen.
• Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse
• Včasih se res slabo počutim, se sovražim kako izgledam.
• V času pandemije sem se začela spopadati z depresijo in tesnobo.
• Pridejo trenutki, ko enostavno ne zmorem več.
• Obdajajo me samomorilne misli.
• Ne spomnim se, kdaj sem se nazadnje zbudil in veselil novega dne.
• Imam občutek, da ničesar več ne zmorem rešiti, ker mi nič več ne uspe.
• Odkar sem šel k psihoterapevtki se lažje soočam z stresom, a kdaj sem vseeno psihično utrujen in ne v idealnem stanju.

Več o kampanji UNICEF-a Slovenija Kako se počutiš si lahko preberete TUKAJ, video vsebina, ki smo jo v sodelovanju z Nipkejem in otroki posneli ob tej priložnosti, pa je dostopna na spletni povezavi:  https://youtu.be/RXrpZAGgFQM.

Besedilo in fotografija: UNICEF Slovenija