Žalna seja Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik v spomin na Jožefa Berleca

V petek, 26. novembra 2021, je v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva PGD Kamnik potekala žalna seja v spomin Jožefu Berlecu, ki je bil častni občan Občine Kamnik, častni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik. Žalno sejo je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik, zbranim pa se je ob tej priložnosti pridružil tudi župan Matej Slapar.

Predsednik PGD Kamnik Jože Oblak je ob začetku žalne seje dejal: »Jože Berlec se je rodil 11. septembra 1919 v Buču, Šmartno v Tuhinju. Jeseni leta 1921 se je družina preselila v Kamnik. Po končanem šolanju, osnovni šoli v Kamniku, Meščanski šoli Zgornja Šiška in kasneje Meščanski šoli Spodnja Šiška, je v letu 1934 pričel z delom vajenca v kamniški tovarni Titan. V Titanu se je zaposlil leta 1938 in bil tu zaposlen vse do svoje upokojitve leta 1978. Najprej je bil orodjar, kasneje pa je ob sprotnem izobraževanju napredoval do glavnega tehnologa v orodjarni. Aktivno je deloval v delavskem svetu, bil član več komisij in kar 25 let opravljal funkcijo tajnika sindikata. Več let je bil tudi predsednik tovarniške organizacije Rdečega križa in organizator krvodajalskih akcij, poznali pa smo ga predvsem kot predanega gasilca. Bil je častni občan Občine Kamnik, častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik in častni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Jože Berlec je svojo simpatijo do gasilstva gojil že od rane mladosti. Gasil oziroma vodil je gašenje več kot 2.000 požarov, 41 reševanj v prometnih nesrečah in reševal v 12 velikih poplavah v občini Kamnik. Vsi, ki so ga poznali, vedo povedati, da je bil pri poveljevanju gasilskih akcij odločen mož. Pot, ki jo je prehodil po pogoriščih in poplavljenih območjih, je bila nemalokrat težka zaradi strahotnih doživetij. Večkrat se je soočal s težkimi spoznanji, da ne more pomagati in dvomil o učinkovitosti in pravočasnosti posredovanja. Ob vsaki akciji ga je bilo strah, ali bodo še pravočasno prispeli na kraj nesreče, saj je imel vseskozi v spominu obraz otroka, ki se je zadušil v ognjenem dimu. S strokovnim pristopom se je kot poveljnik Gasilske zveze Kamnik zavzemal za opremljanje gasilskih enot s sodobno opremo. Svoje bogato znanje s področja gasilstva je kot predavatelj prenašal na druge. Ves čas je vestno zbiral in shranjeval gradivo ter eksponate, povezane z razvojem gasilstva. V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik je uredil arhiv in stalno razstavo razvoja gasilstva na Kamniškem. Večje gasilske akcije, v katerih je sodeloval in jih kasneje vodil, so bili požari v kamniških tovarnah (Titan, KIK, Tovarna impregnacije v Šmarci, Svit, Tovarna kovanega orodja v Šmarci, Menina, Ipog Bakovnik, Svilanit, Utok-največji požar v letu 1980 v Sloveniji), na Agrokombinatu v Komendi, v Kemofarmaciji Ljubljana, Color Medvode, Heliosu Domžale in Melodiji Mengeš. Za 60 let predanega in uspešnega dela na področju gasilstva v občini Kamnik je Jože Berlec leta 2000 prejel naziv častnega občana Občine Kamnika, sicer pa je prejel še bronasto medaljo narodne obrambe (1979), srebrno priznanje kot znak OF (1971), srebrni znak sindikata (1978) in srebrno plaketo mesta Kamnik (1982) ter bronasto plaketo Veronika (1993), ki ju je prejel od Občine Kamnik. Bil je častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik in častni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Jože Berlec ni bil le prostovoljni gasilec, ki brez oklevanja priskoči na pomoč ljudem ob različnih nesrečah, temveč je svojo pomoč in s prostovoljnim delom razdajal tudi drugje. Pomagal je pri nevarnih in težkih delih (popravila, postavljanje ter podiranje odrov) na župnijski cerkvi na Šutni in podružnični cerkvi na Žalah. Bil je eden izmed tistih, ki so poskrbeli za električno zvonjenje šutenske cerkve, kar 35 let (od leta 1963 do 1998) je v cerkvi na Šutni postavljal jaslice, 45 let (od leta 1953 do 1998) pa tudi božji grob. Več kot 60 let je pel v kamniškem župnijskem mešanem cerkvenem pevskem zboru, 10 let (od 1945 do 1955) pa je »njegov drugi bas« pod vodstvom zborovodje Viktorja Mihelčiča prepeval tudi pri DKD Solidarnost Kamnik. Ohranili ga bomo v lepem spominu.«

Članica upravnega odbora Vladka Bučevec je zbranim namenila uvodno misel Luise Hay, ki je zapisala: »Ko boste močnejši na enem področju, boste ugotovili, da so postala obvladljiva tudi druga. In naslednja stvar, ki jo boste opazili, je to, da iz sadike rastete v visoko, čudovito drevo, ki ima korenine zasidrane globoko v zemljo. Z drugimi besedami, uspevali boste v celovito, čudovito, skrivnostno in neprimerljivo stvar, imenovano ... ŽIVLJENJE!«, ter ob tem dejala: »Zdi se mi, kot bi imela Luise v mislih Jožeta Berleca, ko je zapisala to misel. Dolgost njegovega življenja ni bila kratka, saj je 11. septembra dopolnil 102 leti, pa vendar ob zavedanju, da morajo biti svojci hvaležni, da so ga imeli tako dolgo v svoji sredini, bolečina ob izgubi ni nič manjša,« nato pa orisala bogato življenje njihovega častnega poveljnika ter med drugim poudarila: »Jože je imel veliko organizacijskih sposobnosti. Ni se bal odgovornih nalog in novih izzivov. Ves čas se je zavedal, da je kot poveljujoči odgovoren, da se vsi z intervencij vrnejo živi in zdravi ter da v čim večji meri obrani premoženje tistih, ki so potrebovali pomoč gasilcev. Bil je pošten in dosleden. Gasilski kolegi so mu zaupali, zato je kmalu prevzemal vodilne funkcije. Kar 32 let je bil poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, 37 let pa poveljnik Gasilske zveze Kamnik. V času poveljevanja na gasilski zvezi Kamnik se je zavzemal za opremljanje gasilskih enot s sodobno tehniko in  opremo. Nadziral je nakup gasilskih vozil. Veliko energije je vložil v zagotavljanje finančnih sredstev, ter tako poskrbel za gradnjo sedmih novih gasilskih domov ter povečanje desetih gasilskih domov. Tudi v kadrovanje in izobraževanje je vložil veliko energije, saj se je zavedal, da primerno opremljeno orodišče in vozila, brez ustrezno izobraženih gasilcev ni dovolj za opravljanje zahtevne gasilske službe. Tako na predavanjih, kot v pogovorih z gasilskimi kolegi je vedno poudarjal pomen zapisovanja dogodkov ter arhiviranja. Plod njegovega dela sta obširna Kronika PGD Kamnik, ki je izšla ob 100-letnici društva, ter kronika ob 50-letnici delovanja Gasilske zveze Kamnik. Poleg tega je Jože vestno zbiral in shranjeval gradivo in eksponate, povezane z razvojem gasilstva. V prostorih PGD Kamnik je uredil arhiv in stalno razstavo razvoja gasilstva na Kamniškem. Po njegovi zaslugi je tudi gasilski muzej v Metliki bogatejši za zanimive eksponate. Jože je vse funkcije in naloge, ki jih je prevzemal, opravljal z vso odgovornostjo ter imel ves čas pred očmi osnovno poslanstvo gasilstva. V takem duhu je vzgajal tako tečajnike, kot vodje društev ter sektorskih društev. Od leta 1992 je bil častni poveljnik PGD in GZ Kamnik. Občina Kamnik pa se mu je zahvalila za njegov izjemni prispevek k razvoju občine na področju gasilstva z nazivom častni občan Občine Kamnik. Jože je zadnje gasilsko odlikovanje prejel ob stotem rojstnem dnevu, ko mu je predsedujoči regije pripel regijsko odlikovanje I. stopnje. Verjetno pa mu nobeno priznanje ni pomenilo toliko, kot zavedanje, da so mu njegovi otroci ter vnuki sledili v gasilske vrste ter se poslanstvo prostovoljstva, ki ga je pričel njegov oče Jernej, nadaljuje. Jože Berlec ni bil vzor le svojim otrokom in vnukom ampak širši gasilski srenji, ki ga je imela priložnost spoznati, sodelovati z njim in se učiti od njega.  V gasilstvu je pustil neizbrisen pečat. Iskreno sočutje vsem, ki ga boste pogrešali. Naj zaključim z mislijo Thomasa Carlya: »Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.«

O Jožefu Berlecu je v nadaljevanju pripovedoval še predsednik regije Ljubljana III Slavko Jalovec: »Spoštovani, v imenu Gasilske zveze Slovenije, v imenu regije Ljubljana 3 in v mojem imenu, se globoko poklanjamo preminulemu, spoštovanemu  tovarišu Jožetu Berlecu. Včeraj je Gasilska zveza Slovenija objavila osmrtnico za pokojnim. V njej je na kratko orisana življenjska pot tovariša Jožeta, zato sedaj tega ne bom ponavljal, pa tudi Vladka je lepo orisala njegovo življenjsko pot. Zaradi njegove doslednosti, odgovornosti, organizacijske sposobnosti in predvsem njegove poštenosti je bil spoštovanja vreden mož. Na vseh področjih. Tovariša Jožeta sem poznal osebno. Spoznal pa sem ga pred nekako 20 ali 25. leti. Takrat sva sodila na srečanju starejših gasilcev. Mislim, da je bilo to na Vačah. Kljub razliki v letih, ki je bila več kot 35 let, sva se odlično ujela in sodila, kot se spodobi. Najbolj pa mi je ostal v spominu leta 2018 na srečanju starejših gasilcev v Snoviku. Zvedel sem, da je prisoten na tem srečanju in sem si ga želel spoznati. Ko sva se srečala, sem ga pozdravil in ga vprašal, če me pozna. Odgovor je bil tako jedernat in iskren, da sem se iz srca nasmejal. Dejal je: »Ja Jalovc, kako te ne bi poznal.« Nič nenavadnega bi dejali, ampak tovariš Jože je bil takrat že v stotem letu. Dvakrat sem Jožeta obiskal tudi na njegovem domu. Tovariš Jože hvala. Hvala ti za vse, kar si storil za gasilstvo v Kamniku, v regiji in širše. Hvala ti za tvoj doprinos skupnosti, v kateri si živel. Vem, da bi ta beseda HVALA zadostovala, kajti tvoja skromnost je bila neizmerna in z besedico HVALA si bil čisto zadovoljen in srečen. V imenu Gasilske zveze Slovenije, v imenu Regije Ljubljana III in v svojem imenu izrekam svojcem, sorodnikom, kamniškim  gasilcem in vsem gasilcem, ki ste ga poznali globoko in iskreno sožalje. Predsednik GZS Janko Cerkvenik je odsoten, zato mi je naročil, naj tudi v njegovem osebnem imenu izrazim sožalje vsem, ki ste ga poznali in ga imeli radi.«

Njegovim besedam pa se je v imenu Gasilske zveze Kamnik pridružil tudi Jure Jemec: »V 103. letu starosti se je poslovil tovariš Jože Berlec, častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik in Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik ter častni občan občine Kamnik. Ko se ozremo nazaj vidimo, kako veliki pečat je pustil tudi v delovanju Gasilske zveze Kamnik. Jože se je rodil leta 1919. V gasilsko organizacijo je stopil leta 1937 in sicer je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Takoj se je začel usposabljati ter bil prvič na intervenciji leta 1939. Leta 1943 je v Celovcu opravil tečaj za strojnika, leto kasneje je postal desetar, 1948 podčastnik in leta 1951 gasilski častnik. Že daljnega leta 1954 je bil višji gasilski častnik, 1996 visoki gasilski častnik in 2004 visoki gasilski častnik druge stopnje, kar je najvišji čin v slovenskem gasilstvu. V dolgem, bogatem obdobju je opravljal številne funkcije. Tako je bil poveljnik PGD Kamnik 32 let, kar 37 let poveljnik GZ Kamnik, 25 let član operative GZS ter poveljnik okrajne gasilske zveze v letih od 1952 do 1955. Štiri leta je bil poveljnik regije Ljubljana III, pet let požarni inšpektor za občino Kamnik ter 15 let član stalne požarno-preventivne komisije občine Kamnik. Leta 1986 je postal častni poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in leta 1992 častni poveljnik Gasilske zveze Kamnik. Za uspešno, požrtvovalno delo je prejel mnoga gasilska in državna priznanja že v času Jugoslavije in seveda sedaj v Sloveniji. Leta 1990 je prejel tudi najvišje gasilsko priznanje kipec Matevža Haceta. Neizbrisen pečat je Jože pustil predvsem na strokovno-operativnem in izobraževalnem področju, mnogo truda je vložil v pomoč pri ustanavljanju in delovanju manj razvitih društev na širšem področju. Večkrat na leto je obiskal vsa društva na terenu in skrbel za primerno opremljanje gasilskih društev. Imel je mnogo zaslug pri gradnji nekaterih novih gasilskih domov v tedaj še zelo neugodnih časih. Ob 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik je napisal knjigo o zgodovini društva in na kratko strnil še zgodovino vseh društev v Občini. Ta knjiga, leta 1982, je bila podloga za mnoge knjige o zgodovini prostovoljnih gasilskih društvih, Gasilske zveze Kamnik in tudi zgodovini gasilstva na Slovenskem. Zaradi očitnih zaslug za razvoj gasilstva na kamniškem, je bil leta 2000 izbran za častnega občana Občine Kamnik. Tovariš Jože Berlec, hvala za pomoč in sodelovanje pri razvoju ter napredku gasilstva. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Spoštovani žalujoči, bolečine vam ne moremo odvzeti, izrekam vam le iskreno in globoko sožalje v svojem imenu in v imenu Gasilske zveze Kamnik. Slava mu.«

Župan Matej Slapar pa se je od Jožefa Berleca poslovil z naslednjimi besedami: »Spoštovane tovarišice gasilke, spoštovani tovariši gasilci, v teh dneh se poslavljamo od častnega občana občine Kamnik. Poslavljamo se od častnega poveljnika PGD Kamnik in častnega poveljnika Gasilske zveze Kamnik. Poslavljamo se od odločnega in plemenitega človeka. Gospod Jože Berlec nas je zapustil v častitljivem 103. letu svojega življenja. Vedno in na vsakem koraku je bil ponosen na Kamnik. Njegovi izjemni prispevki na področju kamniškega gasilstva pa bodo, prepričan sem, za vedno ostali v spomin in opomin, kaj pomeni biti požrtvovalen, vztrajen, razvojen, drzen in discipliniran tovariš. Bil je eden ključnih organizatorjev gasilstva tako na Kamniškem kot tudi širše. Vsem nam je bil podarjen ta privilegij, da smo ga lahko poznali in se od njega marsikaj naučili. Vrednote, ki jih je delil med vas in nas, tudi kot velik domoljub, so pomembno vplivale na mnoge generacije gasilskih tovarišev in vseh tistih, ki so bili na kakršenkoli način povezani z njim. Gasilstvo ni le gašenje požarov in posredovanje pri drugih nesrečah. Gasilstvo je način življenja. Ne ozirate se na uro in čas ali pa na dan v tednu.Ne potrebujete razloga, da bi pomagali ljudem. Sočloveku dajete najboljše kar lahko. In tudi tak je bil gospod Jože Berlec. Spominjam se praznovanja njegove 100-letnice, kako veder in kako poln življenja je še bil. Z nami je delil grenke in lepe izkušnje. Ni mu zmanjkalo besed o tem, kako je življenje lepo in kaj vse nam je podarjeno. Bil je bistrih misli in občudovali smo ga, kako v tako visoki starosti še vedno snuje nove ideje. Vedno nasmejan in dobre volje, čeprav je v življenju marsikaj hudega doživel. Pušča nam sled, ki nam je vsem skupaj lahko vzor in luč na naši poti življenja. In sam je, dočakal svoj zadnji dan na tej njegovi izjemni poti življenja. Iskreno sožalje vsem domačim in iskreno sožalje gasilskim tovarišicam in tovarišem ob izgubi plemenitega človeka, ki je za sabo zapustil bogato dediščino in nam predal premnoge izkušnje, ki so nam lahko v velik poduk. Globok poklon njegovemu delu in njemu samemu. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.«

Za pesmi v spomin na preminulega častnega poveljnika so poskrbeli člani kvarteta Krt.