24. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik

Nato so bile svetnice in svetniki podrobneje seznanjeni s strokovno oceno Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki izvaja meritve oziroma analize stanja pitne vode. Mag. Klara Kopše Zorko iz NLZOH je na seji poudarila, da je Iverje kakovosten in varen vodni vir, kar potrjujejo rezultati rednega spremljanja v zadnjih petih letih. Dve mikrobiološki odstopanji v zadnjem letu sami po sebi ne pomenita dolgoročnega poslabšanja kakovosti vode. Ob ugotovljenih neskladnostih je upravljavec ustrezno ukrepal, kontrolna vzorčenja pa so potrdila skladnost odvzetih vzorcev, kar pomeni, da je bil ukrep učinkovit. Dodala je, da dosedanje analize niso potrdile povezave med onesnaženjem vodnega vira Iverje in dejavnostmi na Veliki planini. Zgolj na podlagi prisotnosti enterokokov namreč ni mogoče ugotoviti izvora onesnaženja. Za zanesljive zaključke bi bile potrebne dodatne hidrogeološke raziskave, sledilni poskusi in mikrobiološko sledenje virom. Pripisovanje onesnaženja posameznemu viru brez ustreznih dokazov bi bilo zato strokovno neutemeljeno.

Seznanili so se tudi s Poročilom o izvedenih ukrepih z dne 9. 9. 2026, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. V svojem poročilu je poudarilo, da je bila septembra 2026 pri rednem preverjanju pitne vode na zajetju Iverje ugotovljena zelo majhna količina bakterij, zaradi česar je bil skladno z zakonom uveden preventivni ukrep prekuhavanja vode. Koncesionar je ukrepal takoj in občane pravočasno obvestil, izvedlo se je razkuževanje vodovodnega sistema in pa dodatne preiskave vode. V poročilu dodajajo, da je zaradi starosti in dotrajanosti posameznih delov vodovodnega sistema potrebna postopna in načrtovana obnova. Za boljše delovanje vodovoda, zmanjšanje vodnih izgub in izboljšanje nadzora kakovostne pitne vode pa predlagajo tudi uvedbo enotnega sistema daljinskega nadzora.

Predstavnik podjetja Vodar, d. o. o., Andrej Hercog, je predstavil še načrtovane aktivnosti v zvezi s posodobitvijo zajetja Iverje. Dejal je, da Občina Kamnik načrtuje postopno prenovo zajetja Iverje, s katero želi občanom tudi v prihodnje zagotavljati varno, kakovostno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Prenova bo potekala v treh fazah, in sicer zamenjava plinskega klora z elektrolizo (zamenjava obstoječega sistema s plinskim klorom s sodobnejšo in varnejšo tehnologijo), dograditev objekta in uvedba čiščenja vode z UV-dezinfekcijo (dograditev in rekonstrukcija obstoječega armiranobetonskega objekta proti jašku z merilniki pritoka, UV dezinfekcija pa predstavlja primarno stopnjo dezinfekcije vode) in celovita ureditev zajetja ter vodovodnega sistema Kamnik in integriran nadzor (postopna prenova pomembnih vodovodnih objektov na primarnem vodovodnem omrežju in izboljšanje nadzora nad delovanjem sistema). Glavni cilj pa je dolgoročno zagotoviti še bolj zanesljivo oskrbo s pitno vodo za vse uporabnike sistema. Svetniki so z 22 glasovi za sprejeli sklep o seznanitvi s stanjem pitne vode in izvedenih ter načrtovanih ukrepih.

Predlog Sklepa o soglasju k ustanovitvi stavbne pravice je predstavila začasna vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Sara Sitar, svetnice in svetniki pa so z 22 glasovi soglašali z ustanovitvijo stavbne pravice v korist Prostovoljnega gasilskega društva Duplica, Ljubljanska cesta 28, 1241 Kamnik na zemljišču parc. št. 1401/22 k. o. 1908 Podgorje za izgradnjo gasilskega doma, s ciljem izvajanja dejavnosti javne gasilske službe.

Članice in člane Občinskega sveta je z zaključenimi projekti gradnje nove Osnovne šole Frana Albrehta, rušitvijo stare šole Frana Albrehta in izgradnjo zunanjih športnih, parkovnih in prometnih površin med šolama Toma Brejca in Frana Albrehta seznanil predsednik gradbenega odbora Bogdan Pogačar: »Uvedba izvajalca v delo za GOI dela izgradnje nove OŠ Frana Albrehta je bila izvedena v oktobru 2021. Za zaključek gradnje lahko štejemo datum pridobitve uporabnega dovoljenja konec avgusta 2024. Šola je prostorna in moderno zasnovana, z lahko rečemo nadstandardno opremo in res izjemnimi pogoji za izobraževanje. Pogodbena vrednost predvidenih del je bila z izvajalcem podpisana v vrednosti 14.441.685 evrov, v fazi gradnje pa se je izvajalec soočil z nepredvideno situacijo, in sicer se je zaradi izbruha vojne v Ukrajini  soočil z visoko stopnjo rasti cen. Poleg podražitev smo se vsi vpleteni na projektu soočali z konstrukcijsko zahtevnostjo načrtovanega objekta. Skupna končna vrednost GOI del nove šole Frana Albrehta je bila realizirana v višini 17.527.825 evrov z DDV, pridobili pa smo 2.348.677,50 evrov nepovratnih sredstev.  Občina Kamnik je po izgradnji nove OŠ Frana Albrehta in preselitvi izobraževalnega procesa v nov objekt v septembru 2024 skupaj z upravo OŠ Frana Albrehta organizirala praznitev stare šole. Izvajalec je pripravljalna dela za rušenje pričel v novembru, dela pa dokončal v začetku februarja 2025. Rušitev je bila realizirana v višini 310.252,56 evrov z DDV. Na mestu porušene šole in nekdanjih zelenih površin je Občina Kamnik v jeseni 2024 pričela z izgradnjo zunanjih površin med OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Ureditev zunanjih površin obsega izgradnjo večnamenskega asfaltiranega športnega igrišča z 200-metrsko atletsko stezo. Ob igrišču je izvedena parkovna ureditev zelenih površin ter peš in kolesarskimi potmi. Dela so bila zaključena v jeseni 2025, končna vrednost del je bila realizirana v višini 1.367.306,06 evrov z DDV. Občina Kamnik je pridobila tudi 500.000 evrov nepovratnih sredstev, in sicer s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). V decembru 2025 smo pridobili uporabno dovoljenje, s čimer se je zaključilo obdobje izgradnje dveh mestnih šol z zunanjo ureditvijo. Šoli sta pridobili zunanje športne površine, Kamnik pa ima sedaj po dolgih letih urejeno športno središče za preživljanje prostega časa. Občina Kamnik je ob koncu gradnje OŠ Frana Albrehta izvedla javni razpis za izbor dobavitelja notranje opreme v skupni vrednosti 1.876.446,58 evrov z DDV. Občina pa je dodatno izvedla še postopek javnega naročila za dobavo IKT opreme. Višina pogodbenih in realiziranih del je znašala 82.004,74 evrov brez DDV. Izvedeni obravnavani projekti so dokončali tisto, kar so si mnoge generacije želele in pogrešale in verjamemo, da je mesto z ureditvijo javnega športnega središča bistveno pridobilo na kvaliteti življenja.«

Sledila je predstavitev predloga opustitve statusa javnega dobra na zemljiščih, ki niso več namenjena javni rabi. Začasna vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Sare Sitar je pojasnila, da bo s tem omogočena ureditev lastniških razmerij ter pridobitev zemljišč za javne ceste, poti in komunalno infrastrukturo. Občinski svet je predlagani Sklep o opustitvi javnega dobra potrdil s 26 glasovi za.

Članice in člani Občinskega sveta so se seznanili o poteku Občinskega podrobnega prostorskega načrta Mekinje 15/1. Pred predstavitvijo točke dnevnega reda je župan predlagal sprejetje sklepa, da se besedo v okviru točke na dnevnem redu omogoči tudi predstavniku civilne iniciative Kamnik moje mesto, Janezu Novaku. Sklep je bil sprejet s 24 glasovi. Točko dnevnega reda so nato predstavili vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Mitja Pavliha, predstavnica pripravljavca akta Šabec Kalan Šabec arhitekti, d. o. o., Mojca Kalan Šabec, in investitor, direktor Prve hiše, d. o. o., Frano Toš. Predstavljene so bile že izvedene zadeve in poudarjeno, da bodo v naslednji fazi postopka sledili dopolnjeni osnutek, javna razgrnitev in javna obravnava. Občina torej objavi dopolnjeni osnutek OPPN ter zagotovi javno razgrnitev in javno obravnavo v zakonsko predpisanem trajanju najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve ima javnost možnost dajanja pripomb na dopolnjeni osnutek OPPN. Ob tem je vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Mitja Pavliha še dejal: »Prva obravnava se izvede skladno s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Kamnik in v ustrezni povezavi s postopkom javne razgrnitve. Pripombe svetnikov se evidentirajo ločeno od pripomb javnosti in obravnavajo po pravilih občinskega poslovnika. Izdelovalec pa prouči pripombe javnosti in občinskih svetnikov ter pripravi predlog stališč. Občina zagotovi njihovo obravnavo in potrditev na predpisan način ter seznanitev javnosti in svetnikov s sprejetimi stališči. Do pripomb iz prve obravnave na seji občinskega sveta se predlagatelj odloka opredeli tudi v gradivu za drugo obravnavo odloka. Na podlagi sprejetih stališč in dopolnjenih strokovnih podlag se predlog OPPN dopolni. Pridobijo se druga mnenja NUP in izvedejo potrebne uskladitve ter predpisani okoljski postopki. Če se po javni razgrnitvi predlagana prostorska rešitev bistveno spremeni, se preveri, ali je treba glede na veljavno zakonodajo ponovno zagotoviti javno objavo, razgrnitev in obravnavo. O tem se odloči na podlagi konkretne vsebine sprememb in pravnih zahtev, ne zgolj na podlagi proste presoje strokovne službe. Sledila bo priprava gradiva za drugo obravnavo, upoštevanje pripomb iz prve obravnave in obravnava morebitnih amandmajev. Občinski svet sprejme odlok o OPPN v skladu z zakonom in poslovnikom. Sprejeti odlok pa se nato objavi v uradnem glasilu. Zagotovita se priprava končnega gradiva in njegova objava oziroma evidentiranje v prostorskem informacijskem sistemu.«

V okviru Seznanitve Občinskega sveta s potekom energetske sanacije Vrtca Antona Medveda, enote Tinkara je začasna vodja Oddelka premoženjsko-pravne in splošne zadeve Sara Sitar med drugim poudarila: »Zaradi dotrajanosti posameznih elementov stavbe in potrebe po izboljšanju energetske učinkovitosti je Občina Kamnik pristopila k pripravi projekta celovite energetske prenove, več kot petdeset let starega vrtca. V projekt so bile dodatno vključene tudi sanacija kopalnic v pritličju, sanacija osmih teras in statične izboljšave objekta. Primopredaja objekta je bila izvedena v juniju 2026. Končna vrednost investicije je znašala 1.701.682,79 evrov z DDV. Če upoštevamo sredstva, pridobljena iz projekta ELENA in razpisa Ministrstva za okolje, je Občina za projekt sanacije pridobila približno 370.000 evrov nepovratnih sredstev.«

S potekom energetske sanacije Glasbene šole Kamnik je zbrane seznanila višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti Oddelka za družbene dejavnosti Pepca Podgoršek, pri tem pa poudarila, da Občina s celovito energetsko sanacijo Glasbene šole Kamnik pomembno prispeva k izboljšanju javne infrastrukture in kakovosti izobraževalnega okolja. »Z izvedenimi deli smo izboljšali toplotno zaščito stavbe, posodobili ogrevanje, prezračevanje in razsvetljavo, zagotovili možnost proizvodnje električne energije iz sonca ter obnovili pomembne gradbene elemente. S tem smo ustvarili boljše pogoje za učence, učitelje in druge zaposlene, obenem pa zmanjšali energetske potrebe objekta in izboljšujemo dolgoročno upravljanje občinskega premoženja,« je še dejala in dodala, da bomo v prihodnjih letih nadaljevali tudi s pripravo in izvedbo potrebnih statičnih ter protipotresnih ukrepov. Končni cilj Občine Kamnik je, da Glasbena šola Kamnik postopoma postane energetsko učinkovitejši, sodobnejši, uporabnikom prijaznejši javni objekt, ki bo dolgoročno zagotavljal kakovostne pogoje za glasbeno izobraževanje otrok in mladih ter delo zaposlenih.

Seja pa se je nadaljevala s Seznanitvijo Občinskega sveta s potekom projekta »Rekonstrukcija in celovita energetska sanacija Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik«. V obrazložitvi je vodja Oddelka za družbene dejavnosti Katja Vegel dejala sledeče: »Objekt, v katerem od leta 1990 deluje osrednja kamniška knjižnica, je bil zgrajen okoli leta 1960, konec devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je bil po izgradnji Zdravstvenega doma v Novem trgu preurejen za potrebe knjižnice. Z razvojem mesta in knjižnične dejavnosti objekt ni več izpolnjeval zahtev sodobnega časa, posledično je bilo zaradi prostorske stiske izvajanje knjižnične dejavnosti že vrsto let okrnjeno. Z namenom izboljšanja izvajanja dejavnosti je bila v letu 2020 izdelana Idejna zasnova, ki je predvidela preureditev ter nadzidavo južnega trakta obstoječega objekta. Po pridobitvi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja je Občina Kamnik spomladi 2025 z izvajalcem podpisala pogodbo v višini 3.813.587,08 evrov z DDV. Tekom izvedbe del se je izkazalo, da tako objekt, zgrajen leta 1989, kot tudi objekt, zgrajen leta 1960, nista zadovoljevala zahtev mehanske odpornosti in statične stabilnosti. Temelji na J traktu so bili nepovezani, nosilni opečni zidovi so bili brez zidnih vezi, prerezi betonskih slopov so bili nezadostni, stropna konstrukcija je bila poddimenzionirana in neprimerna za potrebe knjižnice. Neodgovorno bi bilo, da bi objekt s toliko očitnimi napakami še naprej uporabljali, rekonstrukcija pa bi bila prezahtevna in predraga. Zato je bila odločitev za rušitev obstoječega objekta in izvedbo nove in sodobnejše konstrukcije edina smotrna in pravilna, to pa je obenem tudi pomenilo, da objekta ni bilo možno zgraditi, kot je bilo zasnovano z idejno zasnovo. Posledično se je pristopilo k pripravi spremembe PZI dokumentacije in gradnji novega, ustrezno dimenzioniranega južnega trakta knjižnice. Občina in izvajalec GOI del sta v januarju 2026 za ta dela podpisala aneks v višini 569.716,80 evrov brez DDV, kar pomeni, da je nova pogodbena vrednost GOI del znašala 4.508.641,58 evrov z DDV. Na starem delu objekta ob Ljubljanski cesti se pravkar zaključujejo dela, vezana na izboljšanje statične in mehanske odpornosti objekta (izvedba torkretov in ojačitve obstoječih stebrov – dela se izvajajo v kleti, pritličju in 1. nadstropju). Vsa izvedba GOI del na objektu bodo predvidoma zaključena do konca januarja oz. februarja 2027, sledi tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Podražitve investicije so nastale iz razloga izboljšanja varnosti osrednjega kamniškega hrama kulture.«

Točko Seznanitev Občinskega sveta s potekom projekta Izgradnja kanalizacije Motnik in Stahovica–Črna pri Kamniku je predstavil vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance Timotej Štritof in ob tem povedal: »Občina Kamnik se je prijavila na predmetni razpis z ureditvijo dveh aglomeracij znotraj občine, aglomeracijo Motnik, ID 4544, in aglomeracijo Potok v Črni, ID 4621, in prejela 705.574,48 evrov nepovratnih sredstev. V Črni so bila dela zaključena junija 2023 in so obsegala izgradnjo kanalizacije za odpadne komunalne vode v skupni dolžini približno 1.648 metrov ter priključitev območja Potok v Črni na Centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik. V okviru projekta kanalizacije v Motniku pa je bilo zgrajenih približno 2.675 metrov kanalizacijskega omrežja za odpadne komunalne vode. Pomemben del predstavlja nova mala čistilna naprava z nizkonapetostnim elektro priključkom, ki zagotavlja ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda naselja Motnik. Na strehi Podružnične osnovne šole Motnik smo postavili sončno elektrarno, namenjeno zagotavljanju energije za delovanje novega kanalizacijskega sistema. Ob izgradnji kanalizacije je bil urejen tudi tržni prostor v Motniku, s čimer je kraj poleg nove okoljske infrastrukture pridobil še prijetnejši in bolj urejen prostor za druženje ter lokalno dogajanje. Do finančnih in časovnih odstopanj je prišlo predvsem pri izvedbi investicije v aglomeraciji Motnik. Zaradi obsežnih in zahtevnih dodatnih del, nepredvidenih del in nekaterih več/manj del v okviru izgradnje kanalizacije Motnik se je povečala osnovna pogodbena vrednost pogodbe, izvedba zaključnih gradbenih del investicije pa se je iz konca leta 2025 zamaknila v pomlad 2026.«

In nato nadaljeval s Poročilom o izvedenih sanacijah po poplavah v avgustu 2023: »Do danes je v okviru sanacije, poleg opravljenih interventnih in nujnih sanacijskih del do konca septembra 2023, zaključenih 33 projektov. Trenutno je v izvajanju 15 obsežnih projektov sanacije, za 14 projektov je pridobljena pozitivna recenzija s strani Državne tehnične pisarne. Za 13 projektov sanacije se z Državno tehnično pisarno usklajuje pridobitev pozitivne recenzije. Poleg tega je še za 12 projektov potrebno ponovno preveriti stanje na terenu in pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo. Ker so postopki od izdelave projekta do pridobitve pozitivne recenzije dolgotrajni, se zaradi poteka časa in vremenskih vplivov večkrat razmere na terenu tako spremenijo, da je potrebna pred izvedbo sanacije ponovna dopolnitev in nato potrditev projekta s strani DTP-ja, kar še zavleče samo izvedbo. Občina Kamnik je za sanacijo poplav avgusta 2023 do dne 8. 10. 2026 porabila 13.993.993,58 evrov sredstev, od tega je od države pridobila 11.321.466,87 evrov sredstev. Pomemben del obnove pa poteka v občini Kamnik tudi v sodelovanju z državo. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je pristopila k sanaciji poškodovanih regionalnih cest ter k obnovi pomembnih mostov, med drugim mostu v Stranjah, izvaja pa sanacijo vodotokov, utrjuje brežine in vzpostavlja protipoplavne ukrepe na Kamniški Bistrici, Nevljici ter hudournikih in vodotokih v dolinah Črne in Bistričice. Na območju občine Kamnik je bilo za sanacijo vodotokov in vzdrževalna dela s strani države v letu 2024 vloženih 9.700.000 evrov, v letu 2025 7.300.000 evrov, za leto 2026 pa še ni končnih podatkov.«

Kot zadnja točka je sledila Seznanitev Občinskega sveta s Poročilom o delu državnega svetnika Mateja Slaparja. Vlogo državnega svetnika je Matej Slapar predstavil z besedami: »Kot prvi predstavnik iz območja občine Kamnik sem bil leta 2022 izvoljen v Državni svet Republike Slovenije. Svoje delo usmerjam predvsem v zastopanje interesov lokalnih skupnosti, zagotavljanje ustreznega financiranja občin, večjo decentralizacijo, enakomernejši regionalni razvoj ter izboljšanje pogojev za izvajanje občinskih nalog in investicij. Kot podpredsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter član Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino se zavzemam za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma, učinkovito črpanje državnih in evropskih sredstev, posodabljanje šolskega in vrtčevskega omrežja ter razvoj športnih in kulturnih objektov ter varovanje vodnih virov in zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Med pomembnejšimi svetniškimi pobudami izpostavljam: obnovo objektov in opreme gorskih reševalnih služb ter gasilskih društev po poplavah leta 2023, financiranje vzdrževanja planinskih koč in poti, obvoznico Komenda in dodatno povezovalno cesto Kamnik–Drnovo–Suhadole–Vodice, krepitev konkurenčnosti Gorenjske razvojne regije,  sofinanciranje vgradnje dvigal v starejših večstanovanjskih stavbah in povečanje potresne odpornosti javnih stavb v lasti občin. Sodeloval sem pri oblikovanju 13 predlogov gorenjskih občin Vladi Republike Slovenije, na mednarodnih poslovnih konferencah, regijskih obiskih in posvetih. Tudi v nadaljevanju mandata bom posebno pozornost namenjal zastopanju interesov lokalnih skupnosti, izboljšanju pogojev za njihovo delovanje in razvoju okolja, v katerem živimo.«

Seja se je zaključila ob 23. uri. Ob koncu zadnje občinske seje v tem mandatu so si svetnice in svetniki čestitali, si zaploskali ter si zaželeli vse dobro v prihodnje.