Dolgotrajno pomanjkanje padavin je zajelo velik del Slovenije, posledice suše pa so vse bolj izrazite tudi na območju Občine Kamnik. Sušni stres se kaže tako v površinskem sloju tal kot na travinju, poljščinah, pašnikih ter v stanju vodotokov in podzemnih voda.
Na območju občine so bili po posameznih katastrskih občinah ugotovljeni izraziti znaki suše. Najbolj prizadeta so območja Podgorja, Šmarce, Volčjega Potoka, Mekinj, Tunjic, Godiča, Stranj, Košiš ter območje od Zgornjega Tuhinja do Motnika. Intenzivnost suše se po opažanjih povečuje od nižinskih predelov proti severovzhodnemu delu občine in na višje ležečih območjih.
Največ škode na travinju in koruzi
Suša je že povzročila veliko škodo na travinju in koruzi, zaradi česar se pričakuje občutno zmanjšanje pridelka. Posledice bodo še posebej občutne pri živinorejskih kmetijah, saj se zaradi slabše rasti travinja zmanjšujejo tudi razpoložljive količine krme.
Izjemno prizadeta je koruza, predvsem na plitvih tleh, kjer je pomanjkanje vode najbolj izrazito. Na posameznih njivah je praktično celoten posevek že rjav in kaže močne znake sušnega stresa. Stanje se sicer razlikuje od njive do njive, vendar je na številnih površinah poškodovan velik del posevkov. Na območju Podgorja so zaradi vpliva suše že začeli s siliranjem koruze.
Pomanjkanje padavin se zelo izrazito odraža tudi na travnikih in pašnikih. Po prvem, drugem ali tretjem odkosu je na številnih lokacijah travna ruša močno poškodovana. Travniki so ponekod dobesedno »požgani«, ponovna rast pa je zelo skromna ali je sploh ni. Na posameznih kmetijah je zaradi pomanjkanja paše že potrebno dokrmljevanje živine, ponekod pa paša praktično ni več mogoča. Razmere bodo zato pomembno vplivale na zagotavljanje zadostnih količin kakovostne voluminozne krme v prihodnjih mesecih. Za živinorejske kmetije to pomeni dodaten pritisk, saj bo zaradi manjšega pridelka potrebno iskati nadomestne vire krme oziroma kupovati dodatne količine sena, silaže in drugih krmnih sredstev. Posledice dolgotrajnega pomanjkanja vode niso vidne samo na kmetijskih površinah. Sušni stres je izrazit tudi pri drevesih. Zaradi pomanjkanja vode nekatera drevesa prezgodaj rumenijo in odmetavajo listje, kar je eden od vidnih znakov dolgotrajnega vodnega primanjkljaja.
Glede na trenutno stanje na terenu je mogoče pričakovati, da bo pridelek pri večini kultur manjši za najmanj 50 odstotkov, na najbolj prizadetih površinah pa bodo izgube še večje. Končna ocena škode bo odvisna predvsem od vremenskih razmer v nadaljevanju rastne sezone. Morebitne obilnejše padavine lahko stanje pri nekaterih kulturah še izboljšajo, vendar je že zdaj jasno, da je letošnja suša močno prizadela kmetijsko pridelavo na območju občine Kamnik. Poleg suše je določene kmetijske površine prizadela tudi toča, kar dodatno povečuje škodo in negotovost kmetovalcev.
Razmere na terenu tako kažejo, da letošnja suša ni več zgolj vprašanje pomanjkanja padavin, temveč postaja resen problem za kmetijsko pridelavo in zagotavljanje krme. Za številne kamniške kmetije bo zato letošnja sezona nedvomno ena zahtevnejših.
KGZS – Zavod Ljubljana na svojih spletnih straneh objavlja strokovne nasvete in tehnološke liste, namenjene prav takšnim situacijam.
Strokovni nasveti in tehnološki listi KGZS Ljubljana
Zapisala: Urška Burja
Terenska kmetijska svetovalka
