V sejni dvorani Občine Kamnik je včeraj, v četrtek, 9. julija 2026, potekala žalna seja Občinskega sveta Občine Kamnik v spomin dolgoletnemu občinskemu svetniku Antonu Iskri, ki je s svojim delom, predanostjo in človeško toplino pomembno zaznamoval občino Kamnik. S svojim delovanjem v Občinskem svetu Občine Kamnik ter tudi v številnih društvih in organizacijah je prispeval k bolj dostopni družbi gibalno oviranih oseb. Žalno sejo je vodil župan Matej Slapar, udeležili pa so se je svojci (njegova sestra in brat), občinske svetnice in svetniki ter predstavniki društev in organizacij, v katerih je gospod Iskra deloval.
Župan Matej Slapar je ob tej priložnosti poudaril: »Takrat, ko različne stvari v življenju ubirajo drugačno pot od pričakovanj, se človeka rado prime malodušje, da je njegova moč prešibka za kljubovanje in mu preostaja le vdanost v razmere, ki mu jih odmerjajo okoliščine bivanja. Da je mogoče ne le takšnemu prepričanju oporekati, ampak z neuklonljivo voljo, upornostjo in močjo izpričevati tudi drugačno držo, potrjuje življenjski zgled spoštovanega in cenjenega Antona Iskre, od katerega se danes poslavljamo. V okolju, ki je zaznamovalo vse njegovo življenje, so ga rojenice pred skoraj tričetrt stoletja, 21. maja 1952, privedle v dom staršev Pavle in Cirila Iskra v zaselku Podjelše ob robu Mekinjskega polja. Otroštvo in mladost je v družini preživljal ob dve leti mlajšem bratu Andreju in sestri Pavli, ki je na svet prišla pet let za njim. Nižje štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Mekinjah, nadaljeval v Kamniku na šoli Frana Albrehta, nakar se je na poklicni šoli Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik izučil za elektromehanika in se po enoletnem nadaljevanju v Ljubljani specializiral za Radio televizijskega tehnika. V tej dejavnosti se je tudi zaposlil. Z izpopolnjevanjem je dosegel zelo cenjeno strokovnost in temu poklicu ostal zvest do upokojitve. Bil je odličen in iskan servisni elektromehanik, ljudem na voljo tudi kot upokojenec. Usposabljal je na pogled že odslužene radijske in televizijske sprejemnike, magnetofone in celo gospodinjske aparate – domala vse, česar se je lotil, mu je uspelo popraviti, za kar so mu bili ljudje zelo hvaležni.«
»Brez dvoma ga je, poleg strokovnosti, pri tem odlikovala tudi njegova osebno utrjena življenjska drža. Že v zgodnjem otroštvu so se namreč pri njem, tedaj komaj dvoletniku, začeli kazati znaki obolelosti za otroško paralizo, in ker cepiva proti njej tedaj še ni bilo, je bil s časom napoten na zdravljenje v Staro Goro pri Novi Gorici, kasneje tudi v več krajev drugam. Kljub vsem prizadevanjem je bila odtlej njegova življenjska pot zaznamovana z gibalno oviranostjo, ki jo je premagoval na najboljše možne načine. Omejitev ni nikoli sprejemal kot razlog za umik iz javnega življenja, temveč kot dodatno spodbudo za dejavno sodelovanje pri oblikovanju bolj vključujoče družbe. Z odločnostjo, optimizmom in pripravljenostjo pomagati drugim je dokazoval, da so vztrajnost, znanje in srčnost močnejši od življenjskih preizkušenj. Posebno pozornost je namenjal izboljšanju položaja gibalno oviranih oseb, starejših občanov in vseh, ki se pri vsakdanjem življenju srečujejo z različnimi ovirami.«
»Njegovo življenje je bilo tesno povezano z delom za skupnost, prizadevanji za večjo dostopnost javnega prostora ter iskreno skrbjo za dobrobit občank in občanov. Anton Iskra je bil zadnjih skoraj šestnajst let član Občinskega sveta Občine Kamnik. Svoje delo je opravljal odgovorno, vztrajno in z jasnim občutkom za potrebe ljudi. Njegovo delovanje je pomembno zaznamovalo številne občinske projekte. Ob prenovah mestnega jedra, prometne infrastrukture in javnih objektov je s svojim znanjem, izkušnjami in opozorili pomembno prispeval k odpravljanju arhitekturnih ovir ter izboljšanju dostopnosti javnega prostora, hkrati pa tudi krepitvi varnosti v prometu. Njegovi predlogi so izhajali iz osebnih izkušenj, vendar so bili vedno usmerjeni v ustvarjanje občine, prijazne in dostopne za vse. Poleg svojega dela v občinskem svetu je bil izjemno dejaven tudi v številnih društvih in organizacijah. Sodeloval je v Društvu upokojencev Kamnik, Medobčinskem društvu invalidov Kamnik, Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, Sadjarskem društvu Kamnik, Društvu sladkornih bolnikov, Društvu ParaS Slovenije in Čebelarskem društvu Kamnik. Tone Iskra je bil tudi častni član Društva Sožitje Kamnik. S svojim znanjem, izkušnjami in pripravljenostjo pomagati je pomembno prispeval k njihovemu delovanju ter povezovanju ljudi. Dolga leta je sodeloval tudi z Zavodom Oreli na področju prostovoljstva, vključevanja starejših in projektov trajnostne mobilnosti. Bil je človek, ki ni ostal ob strani, ko je skupnost potrebovala pomoč. Ob katastrofalnih poplavah leta 2023 je kljub lastnim omejitvam nesebično pomagal prizadetim občankam in občanom in ponovno dokazal, da solidarnost zanj ni bila le beseda, temveč način življenja. Njegova prizadevanja ostajajo pomemben navdih in zaveza za nadaljnje delo pri ustvarjanju vključujoče občine, v kateri bo kakovostno življenje omogočeno vsakomur. Anton Iskra bo ostal v spominu kot spoštovan občinski svetnik, srčen prostovoljec, dejaven član številnih društev, iskren sogovornik in človek dejanj. Njegov prispevek k razvoju Občine Kamnik ter izboljšanju kakovosti življenja številnih občank in občanov bo ostal trajno zapisan v naši skupnosti. V imenu Občine Kamnik (in svojem imenu) izrekam iskreno sožalje njegovim najbližjim, sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki ste ga poznali in cenili. Počivaj v miru, naš dragi in spoštovani Tone.«
_resized.jpg)
Fotografije: Občina Kamnik in Miro Hrkalović za Občino Kamnik
