Kamniški zbornik je ena najpomembnejših domoznanskih publikacij na Kamniškem. Prva številka je izšla leta 1955, do leta 1969 pa je izšlo trinajst številk. Nato je izhajanje za več desetletij zamrlo. Leta 1996 je bila tradicija ponovno obujena s podporo tedanjega župana Toneta Smolnikarja in pod uredništvom dr. Marjete Humar, ki zbornik ureja še danes.
Dr. Marjeta Humar je ob ponovnem izidu zapisala, da Kamniški zbornik nadaljuje »plemenito tradicijo zbornikov«, ki prinašajo spoznanja o ljudeh, naravi, zgodovini in kulturi kamniškega prostora. Še danes so mnogi prispevki edini ali najdostopnejši vir za raziskovanje lokalne zgodovine, literature, arheologije, gospodarstva, naravoslovja in drugih področij. Vsaka številka vključuje tudi predstavitve pesnikov, pisateljev in likovnih ustvarjalcev. Kamniški zbornik tako ni le zbirka strokovnih prispevkov, temveč tudi pomemben dokument kulturne identitete Kamnika in okolice. Poseben pomen imajo članki, ki prinašajo nova odkritja in pomembna spoznanja o lokalnem prostoru – od raziskav ledinskih imen, rastlinstva, hroščev rilčkarjev in glasbene družine Hribar iz Zgornjega Tuhinja do odkritij fosilov v tunjiškem gričevju. V zadnji številki Kamniškega zbornika, izdani letos, je objavljena tudi bibliografija člankov za obdobje 1996–2024, ki sta jo pripravili Barbara Petrušić in Florjana Uršič iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Bibliografija razkriva impresivne številke: 626 prispevkov ter 564 imen avtorjev in obravnavanih oseb. Ti podatki jasno kažejo na izjemen pomen zbornika za raziskovanje, dokumentiranje in razumevanje lokalnega okolja.
Pomemben korak pri dostopnosti teh vsebin predstavlja objava Kamniškega zbornika na portalu dLib.si, Digitalni knjižnici Slovenije. dLib.si je osrednji slovenski digitalni portal za dostop do kulturne in znanstvene dediščine. Na njem so dostopne digitalizirane knjige, časopisi, fotografije, zemljevidi, rokopisi in druge publikacije iz slovenskih knjižnic, muzejev in arhivov. Digitalizacija Kamniškega zbornika omogoča, da so vsebine dostopne širšemu krogu raziskovalcev, študentov, učiteljev in drugih zainteresiranih bralcev. Hkrati digitalni dostop pomembno prispeva k ohranjanju lokalne kulturne dediščine za prihodnje generacije. Digitalizacijo Kamniškega zbornika je omogočila Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, ki upravlja portal dLib.si. S tem je pomemben del kamniške domoznanske dediščine postal trajno in javno dostopen tudi v digitalni obliki.
Objava na dLibu pomeni, da Kamniški zbornik ni več dostopen le v fizičnih izvodih knjižnic, temveč postaja del širšega slovenskega digitalnega kulturnega prostora. S tem se ohranjajo dragoceni zapisi o življenju, ljudeh, naravi in zgodovini Kamnika, hkrati pa se odpira možnost za nove raziskave in širšo uporabo domoznanskega gradiva tudi v prihodnosti.
Povezava do digitalnega Kamniškega zbornika 2026: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5F53K05Q
Besedilo: Breda Podbrežnik Vukmir, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
