Ob mednarodnem dnevu družine je danes, 15. maja 2026, v Državnem svetu Republike Slovenije potekal posvet Družina – družba – harmonija, ki ga je pripravil Zavod Harmonija generacij. Udeleženci posveta so opozorili, da se Slovenija sooča z resnimi demografskimi in družbenimi izzivi – od upadanja rodnosti in vse manjšega števila večjih družin do osamljenosti starejših ter slabljenja medgeneracijskih vezi.
Na povabilo organizatorjev se je posveta kot eden izmed osrednjih govornikov udeležil tudi župan Kamnik Matej Slapar, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen lokalnih skupnosti pri ustvarjanju okolja, prijaznega družinam in medgeneracijskemu sodelovanju. Poudaril je, da občine ne gradijo zgolj infrastrukture, temveč prostor za življenje, sodelovanje in pripadnost. Kot primere dobre prakse je izpostavil vlaganja v športna igrišča, obnovo šol in drugih javnih objektov, bogato društveno življenje, projekt Prostofer ter delovanje Zavoda Oreli, ki pomembno prispevajo k povezovanju različnih generacij.
Posebej se je dotaknil tudi katastrofalnih poplav leta 2023, ko se je po njegovih besedah pokazala moč skupnosti in solidarnosti med ljudmi. »Takrat se je jasno pokazalo, da skupnost ni samoumevna, ampak se gradi vsak dan – skozi odnose, zaupanje in občutek pripadnosti,« je poudaril župan in dodal, da so prav gasilci eden najpristnejših primerov medgeneracijskega sodelovanja, saj med seboj nesebično prenašajo znanje, izkušnje in vrednote solidarnosti ter v vsakem trenutku priskočijo na pomoč ljudem v stiski.
_resized.jpg)
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru poudaril, da družina ni le zasebni prostor, temveč pomemben gradnik družbe in prihodnosti države. »Skrb za družino ni naloga enega resorja, temveč vprašanje, ki se tiče vseh nas, ne glede na vlogo,« je dejal ter dodal, da je Državni svet častno pokroviteljstvo projekta Harmonija generacij sprejel iz prepričanja, da Slovenija potrebuje pobude, ki povezujejo družine, generacije, lokalne skupnosti, stroko, civilno družbo in državo.
Predsednik Zavoda Harmonija generacij Slavko Sakelšek je opozoril, da živimo v času, ko je komunikacije vse več, povezanosti med ljudmi pa vse manj. »Verjamem, da vprašanje družine, rodnosti in osamljenosti postaja eno ključnih razvojnih vprašanj prihodnosti Slovenije,« je poudaril. Ob tem je obudil lanskoletno pobudo, da bi 15. maj postal tudi državni praznik družine.
Socialna in kulturna antropologinja dr. Vesna Vuk Godina je v strokovnem uvodu opozorila, da pojem družine danes ni več enoznačen. »Svetovni dan družin – ne družine. Ata, mama in otroci niso edina univerzalna oblika družine,« je poudarila in dodala, da mora družba omogočiti pogoje, v katerih bodo ljudje imeli dovolj časa in sredstev za kakovostne odnose ter skrb za otroke in starejše. Kritično je opozorila tudi na sodobne oblike izkoriščanja na trgu dela, ki zmanjšujejo možnosti za kakovostno družinsko življenje.
_resized.jpg)
Tajnik Urada za družine Katoliške cerkve v Sloveniji mag. Luka Mavrič je govoril o družini kot skupnosti vrednot, opore in medsebojnega sprejemanja, medtem ko je namestnica direktorice Zavoda Republike Slovenije za šolstvo mag. Špela Drstvenšek poudarila pomen sodelovanja med šolo, starši in lokalnim okoljem. Izpostavila je, da slovenska šolska zakonodaja temelji na načelu, da so starši primarno odgovorni za otrokovo vzgojo in šolanje, šola pa mora zagotavljati redno in kakovostno sodelovanje z družinami.
Direktorica socialnega podjetja Simbioza Genesis Ana Pleško je predstavila konkretne primere medgeneracijskega povezovanja v praksi. Posebej je izpostavila projekt Simbioza Mobiln@, s katerim po slovenskih krajih starejše učijo uporabe pametnih telefonov in digitalnih storitev. Projekt je doslej obiskal več kot 500 krajev in vključil več kot 11.600 udeležencev. »Tehnologija ne nadomešča odnosa, temveč pomaga pri bolj samostojnem življenju,« je poudarila.
_resized.jpg)
Predsednik Sekcije mestnih občin pri Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta mag. Gregor Macedoni je izpostavil pomen občin pri ustvarjanju družini prijaznega okolja. Po njegovih besedah so dostopna stanovanja, vrtci, šole in kakovostno bivalno okolje neposredno povezani z odločitvami mladih za družino in otroke. Opozoril je, da bi morala država več pozornosti nameniti stanovanjski politiki in dostopnim lastniškim stanovanjem za mlade.
Sogovorniki so se strinjali, da družinska politika ni zgolj vprašanje posameznega področja, temveč dolgoročna razvojna tema države. Dostopna stanovanja, kakovostni vrtci in šole, medgeneracijsko sodelovanje ter stabilno življenjsko okolje ostajajo ključni pogoji za prihodnost družin in družbe kot celote.
FOTO: Občina Kamnik in Benjamin Beci/Državni svet RS
