Kamniški kulturni maraton 2026

Kamniški kulturni maraton je otvoril Goran Završnik, koordinator Kamniškega kulturnega maratona. Ob tem je predstavil povezovalko letošnjega maratona, Barbaro Božič. Goran je pojasnil, kaj Kamniški kulturni maraton je ter kakšno vlogo ima v lokalnem okolju, hkrati pa je predstavil tudi ekipo, ki stoji za tem projektom.

Maraton se je nadaljeval z umetnico Ano Trojnar, ki se je predstavila in predstavila svojo življenjsko pot vse do danes. Leta 2000 je prvič nastopila na Velikem odru Doma kulture Kamnik, v letu 2020 pa je ustanovila svojo Baletno šolo Ana. Kamnik ji predstavlja dobro podporno okolje za ustvarjanje in razvoj, pri tem pa izpostavlja, da ji Baletna šola Ana predstavlja možnost za lasten razvoj in kreativnost. Barbara je postavila tudi vprašanje na kakšen način Ana izbira glasbo, ter jo spodbudila k sodelovanju s kamniškimi izjemnimi glasbeniki.

V tretjem sklopu se je Barbari pridružila Pia Fabjan, študentka in mlada umetnica. Najbolj jo zanima gledališče, s katerim se je podrobneje spoznala na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer je prvič napisala svoj muzikal Alice in Disneyworld. S predstavo so nastopili tako v šoli kot tudi v Domu kulture Kamnik. Napisala je še dve predstavi, ki sta gostovali v Domu kulture Kamnik in v MC Kotlovnica. V igranju in pisanju predstav iskreno uživa ter si želi to področje še naprej razvijati. Podpora lokalnega okolja ji predstavlja trdne temelje, zaradi katerih je sploh lahko začela in nadaljevala z ustvarjanjem.

V četrtem sklopu se je Barbari pridružila Dragica Požek, predsednica Krajevne skupnosti Duplica, članica ljudske skupine Predice in vsestranska ustvarjalka. Predstavila je Dom krajanov Duplica, ki je za največjo krajevno skupnost v Kamniku izjemno pomemben prostor, v katerem se odvija veliko različnih dejavnosti in dogodkov, kot so slikarske in likovne delavnice, telovadba, koncerti in drugo. Skupina ljudskih pevk Predice, katere članica je, je uveljavljena zasedba, ki poje »vse od rojstva do smrti«. Ima tudi svoj pevski zbor, s katerim nastopa predvsem na različnih prireditvah v Krajevni skupnosti Duplica.

Naslednja se je Barbari pridružila Klavdija Gregorin Štiftar, nov obraz Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Kamnik ter vodja skupine Banda Citrarska. Meni, da je ljubiteljska kultura »srčika« vsakega posameznika in dragocena vrednota, ki ima lahko pozitiven vpliv na življenje posameznika in skupnosti. Po njenem mnenju je kultura v Kamniku izjemno raznolika, z močno tradicijo in hkrati prostorom za sodobno umetnost. Opaža, da si društva želijo podpore in sodelovanja, saj lahko le na ta način nastajajo lepe zgodbe. Zdi se ji, da je ljubiteljska kultura v Kamniku zelo prisotna ter ima svoje mesto in podporo, zaradi katere lahko živi in se razvija. Posebej je poudarila sodelovanje med JSKD OI Kamnik in JSKD OI Domžale, na primer pri območnih srečanjih folklornih skupin in pevskih zborov. Zaključila z mislijo, da kultura niso le nastopi, temveč ima širši pomen, s poudarkom na kulturi dialoga.

V petem sklopu se je Barbari pridružil Luka Godec, predstavnik Plesnega kluba Šinšin. Klub ima približno 300 članov, od najmlajših skupin (3–4 leta) do odraslih plesnih skupin. Sodelujejo tudi z različnimi kamniškimi vrtci in šolami. V klubu delujejo tako tekmovalne kot rekreativne skupine, s katerimi nastopajo na plesnih produkcijah v Domu kulture Kamnik. Barbara je pogovor nadaljevala v smeri sodobnega plesa, pri čemer je Luka pojasnil, da gre za ples, ki sledi glasbi in občutkom ob njej ter spodbuja domišljijo. Poudaril je, da je v Kamniku mogoče najti različne rešitve in podporo, kadar obstaja interes z vseh strani. Izpostavil je tudi sodelovanje s Festivalom Kamfest, na katerem se Plesni klub Šinšin redno predstavlja z raznolikimi točkami. Sodelovanje z drugimi plesnimi šolami pozdravlja ter dodaja, da je v Kamniku prostora za vse.

Po kratkem odmoru je sledil pogovor z Elvisom Rušnjakom, ki je trenutno predvsem v vlogi gostinca, vendar je ves čas tesno povezan s kulturo in dogodki. V preteklosti je treniral ples in gimnastiko ter nastopal v mjuziklu The Tribe pod vodstvom prof. Milana Mandeljca. Sodeloval je tudi v več videospotih in reklamah. Barbara je pogovor nadaljevala v smeri dogajanja v Kamniku, predvsem na Glavnem trgu. Elvis je povedal, da mu dogodki, ki se odvijajo v središču Kamnika, v prvi vrsti prinašajo nova znanja. Ker ima bar v centru mesta, vidi priložnost za sodelovanje z drugimi gostinskimi ponudniki in Občino Kamnik, s katerimi bi lahko skupaj pripravljali različne dogodke, žal pa za zdaj še ni vzpostavljenega ustreznega dialoga med vsemi vpletenimi. Izrazil je željo, da bi v okviru svojega bara organiziral več dogodkov, vendar pri tem naleti na finančne ovire. Želi si v Kamnik pripeljati različne ustvarjalce ter v središču mesta vzpostaviti bolj raznoliko kulturno dogajanje. Poudaril je, da v Kamniku pogreša več dogajanja ter si želi, da bi se to v prihodnje spremenilo.

V naslednjem sklopu je bila v vlogi gostje Barbara Božič, pogovor pa je moderiral Goran Završnik. Barbara je voditeljica, moderatorka in povezovalka številnih prireditev v Kamniku. Goran je pogovor začel z vprašanjem o tem, kakšna je publika v Kamniku. Barbara je poudarila bogatost ustvarjanja v mestu, hkrati pa izpostavila, da ima veliko ustvarjalcev svojo zvesto publiko. Opozorila je, da je ta publika pogosto večinoma enaka in pretežno starejša. Pohvalila je abonmaje Doma kulture Kamnik, za katere meni, da pomembno prispevajo k širjenju občinstva tudi med mlajše generacije. Izpostavila je tudi, da je pri dogodkih ključnega pomena kakovostna in smiselna vsebina, ki je usklajena z namenom posameznega dogodka. Kot zelo pomembno je izpostavila tudi sodelovanje društev in drugih akterjev, tako s finančnega vidiga, kot tudi medsebojne podpore.

V devetem sklopu se je Barbari pridružil Primož Jeras, tehnični vodja Doma kulture Kamnik, ki je aktiven tudi na drugih področjih (MC Kotlovnica, RBG Kamnik itd.). Barbara je pogovor začela s temo Kreativne četrti Barutana. Primož je pojasnil, kaj KČB sploh je, ter izpostavil, da v Kamniku primanjkuje javne infrastrukture za ustvarjalce, zato predstavlja KČB izjemno priložnost. Opozoril je, da trenutno največjo oviro predstavlja birokracija, saj OPPN še ni pripravljen, kar pa je osnova za nadaljnjo celovito prenovo območja. Kljub temu je prostor že zdaj aktiven v takšnem obsegu, kot ga trenutno omogočajo razmere. Kot prvi korak prenove je predvidena obnova strehe nekdanjega ključavničarstva, da se bo objekt ohranil in ga bo mogoče v prihodnje uporabljati v večjem obsegu. Barbara ga je vprašala, kako je z organizacijo prireditev v takšnem prostoru. Primož je pojasnil, da je v ključavničarstvu mogoče izvesti manjši dogodek ob predhodni prijavi policiji. Za dogodke na zunanjem prireditvenem prostoru pa so potrebni elektrika, oder in druga tehnična oprema, poleg tega pa je treba urediti prijave na policijo, občino in upravno enoto ter pripraviti zvočni elaborat. V nadaljevanju se je pogovor dotaknil tudi ljubiteljske kulture. Primož meni, da v Kamniku ni malo tovrstnega ustvarjanja in dogajanja. Poudaril je pomen druženja in povezovanja med ljudmi, saj to krepi skupnost kot celoto. Ob tem je izpostavil tudi polprofesionalne in profesionalne ustvarjalce, ki jih v Kamniku ni malo, vendar za svoje delovanje potrebujejo podporo lokalne skupnosti.

V zadnjem sklopu se je Barbari pridružila Helena Tošić, ustanoviteljica Kulturnega društva Naš oder in glasbene šole DoReWe. Barbara jo je vprašala, v čem vidi razliko med zasebno in javno glasbeno šolo. Helena je pojasnila, da je takšen model v tujini že precej uveljavljen, medtem ko je v Sloveniji še v razvoju. Meni, da je zelo dobro, da javne glasbene šole obstajajo, vendar je po njenem mnenju ključna kombinacija javnega in zasebnega sektorja.

V Kamniku ocenjuje, da Glasbena šola Kamnik odlično deluje. Pohvalila je tudi oder in osebje Doma kulture Kamnik ter izpostavila Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Kamnik kot pomembnega partnerja pri sodelovanju. Prostor za izboljšave vidi predvsem v sistemu, ki je sicer močno ukoreninjen, a kljub temu ostaja optimistična glede prihodnjega razvoja in sodelovanja. Poudarila je tudi pomembnost sodelovanja in izpostavila, da sodelujejo z različnimi plesnimi šolami v Kamniku ter pozdravlja idejo širšega povezovanja in sodelovanja tudi z drugimi področji kulturnega ustvarjanja.

Dogodek so pripravili Kulturno društvo Priden možic, Javni zavod za kulturo Kamnik, in MC Kotlovnica. Celoten maraton je povezovala Barbara Božič.

Celoten maraton si lahko ogledate na: https://www.youtube.com/watch?v=CzYx9CaYRE8.

Besedilo in fotografije: Javni zavod za kulturo Kamnik